Vprašanje vodstvu RTV Slovenija glede pritiskov na delo novinarjev v multimedijskem portalu (MMC) RTV Slovenija
Kot smo lahko prebrali v medijih, je 24 novinarjev multimedijskega portala (MMC) na RTVS spisalo protestno pismo, v katerem v.d. odgovornega urednika portala Igorja Pirkoviča obtožuje poseganja v njihovo novinarsko delo in groženj. Po njihovem Pirkovič ni primeren za mesto, ki ga zaseda, saj posega v delo novinarjev brez njihovega vedenja ter v objavljene vsebine na portalu. Prav tako novinarjem grozi, da bo »dal priložnost drugemu« in po njihovem ne izkazuje znanj medija na funkciji, ki mu je bila zaupana.
V pismu se novinarji MMC hkrati sprašujejo, kdaj bodo prejeli odgovor vodstva RTV Slovenija. Če prav razumem, so ga s problematiko že seznanili.
Kot član programskega sveta, ki mora bdeti nad avtonomijo programskega dela, sprašujem, zakaj vodstvo tolerira takšno stanje in ga celo ignorira. Povsem nedopustno se mi zdi stališče g. Pirkoviča, ki je v pojasnilo rekel naslednje (citiram STA):
Pirkovič, kot je povedal za STA, dvomi, da za pismom res stoji 24 novinarjev in novinark. Kot je dejal, podpisi na pismu namreč niso čitljivi oziroma gre le za parafe. “To kaže, da se ljudje očitno niso upali podpisati s polnimi imeni in priimki, ali pa da so bili v podpis prisiljeni,” je dejal.
Po mojih podatkih to ne drži. Pismo je podpisalo celo več kot 24 novinarjev, ki so dodatno, v reakciji na takšno lahkotno zavrnitev očitka, znova prispevali svoje »čitljive« podpise. Vseh podpisanih novinarjev je več kot 90 odstotkov, kar pomeni, da pisma ni podpisalo zanemarljivo število posameznikov, prav nasprotno. To pomeni, da novinarji trdno stojijo za svojimi besedami, da so nezadovoljni s svojim urednikom in da je treba očitke o posegih v njihovo delo in programske vsebine jemati skrajno resno. Vsakršno izmikanje je pri tem odveč.
Vodstvo RTV Slovenija zato naprošam, da predstavi svoje stališče do tega očitno akutnega problema, ki ga ne bo mogoče rešiti z bibličnimi domislicami g. Pirkoviča, da avtorjem pisma (torej skoraj celotnemu kolektivu, ki ga vodi!) »iskreno odpušča in mu v Kristusovem nauku želi vse dobro in mu nastavlja še drugo lice.« Takšni prebliski so lahko zgolj predmet posmeha najširše javnosti, ki jih razume na edini možen način: kot vzvišeno ignoranco nad predstavljanimi težavami v situaciji, ko vsi kažejo na g. Pirkoviča kot krivca zanje.
S spoštovanjem,
dr. Boris Vezjak
član programskega sveta RTVS
Ptuj, 10. 11. 2008