Tednik Mladina je sprožil peticijo z naslovom »Dost je!« za trajno končanje izraelskih napadov na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem. Peticijo, ki pledira za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic.
Ni prvič, da civilna družba v Sloveniji apelira na vrhove oblasti, da nekaj storijo glede krvavega genocida v Gazi in humanitarne katastrofe. Pred kratkim je podobno zahtevo skupaj za delom akademske skupnosti sprožil dr. Rudi Rizman, na Fakulteti za družbene vede pa podobna pričakovanja izražajo študentje in zahtevajo odziv vodstva fakultete. Vsak dan bolj razumemo, da Nataša Pirc Musar, Robert Golob in Tanja Fajon nosijo glede političnega delovanja naše države vedno večja in vsakič bolj krvava bremena.
Humanitarna katastrofa
»Postajamo soodgovorni za umiranje otrok v Gazi,« je pred mesecem povedala predsednica naše republike, kar da umiranje postaja skupna odgovornost. Saj res, čigava najbolj? Nedvomno še pred tem ravno odgovornost naših politikov. Skoraj odveč je vedno znova ponavljati razloge in argumente, kajti zadostuje že nekaj osnovnih dejstev, hitro zaznavnih v javnih občilih. Humanitarna katastrofa palestinskega naroda zadeva že osnovno preživetje – praktično vsak človek v Gazi se danes bori za hrano in vodo v lakoti. Zaukazano popolno obleganje je pripeljalo do tega, da je 2,3 milijona Palestincev prikrajšanih za vodo, hrano, gorivo, zdravila in medicinske pripomočke. 17 let je trajala izraelska blokada, zaradi česar že pred to vojno približno polovica ljudi v Gazi ni imela zagotovljene hrane in je več kot 80 odstotkov prebivalstva bilo odvisnega od humanitarne pomoči.
Nikoli bolj kot v tem hipu so ogrožena življenja nosečnic brez ustrezne prehrane in zdravstvene oskrbe. Več kot 330.000 otrok, toliko je mlajših od pet let, je izpostavljenih tveganju hude podhranjenosti. Humanitarna katastrofa brez primere v Gazi pomeni, da bodo podvrženi zaostajanju v rasti in nepopravljivim fizičnim in kognitivnim poškodbam, kar bo ogrozilo sposobnost celotne generacije. Peticija Mladine v času, ko je število ubitih preseglo številko 23.000, ko je ubitih, ranjenih in pogrešanih že štiri odstotke celotnega prebivalstva, ko Izrael onemogoča dostop do humanitarne pomoči, ko Gaza postaja strašljivo pokopališče otrok, ko se odvija pred našimi očmi še en krvav genocid, ko »v živo« spremljamo enega največjih zločinov proti človeštvu, postavlja tri zahteve. Vse tri so preprosto in naslovljene na vlado Roberta Goloba.
Tri zahteve
Postavlja jih v času, ko lahko Republika Slovenija kot nova nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov tudi kaj stori in ima ob tem nekaj politične moči – stori pa naj to, kar obljublja Golob, ko suvereno razlaga, da naša država ne bo le tiha opazovalka. Stori naj to, kar sledi iz besed, da smo soodgovorni za genocid, kot pravi Pirc Musar. In stori naj tisto, ker je smiselno, če pozivate k premirju v Gazi ter podpirate priznanje Palestine, kar občasno priznava Fajon.
Te tri zahteve naši oblasti so preproste. Prvič, Slovenija se mora pridružiti tožbi Republike Južne Afrike, ki jo je ta 29. decembra 2023 na Meddržavno sodišče v Haagu proti Izraelu vložila na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Drugič, uvede se vojaški embargo na trgovanje z orožjem in vojaško opremo z Izraelom ter predlaga in se zavzame za sankcije na ravni EU, skupaj s prekinitvijo Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Tretjič, prekinejo se diplomatski stiki z Izraelom in iz njega odpokliče slovenske predstavnike.
Politična načelnost
Kar se pričakuje od slovenskih politikov, je torej predvsem načelnost, konsistentnost in zagovor stališč, ki so jih občasno že zagovarjali, ko so obsojali etnično čiščenje Palestine. Peticijo je doslej podpisalo že okoli 7500 državljank in državljanov in organizacij – številka še raste. Po odzivih naših politikov se bo videlo, kako resno mislijo in kako odgovorno jemljejo svoje naloge in dolžnosti. Opazili pa bomo še nekaj več: če je njihova mera (ne)odzivnosti skalibrirana po vatlih nedolžnih žrtev, potem si na notranjepolitičnem področju ne smemo obetati njihove posebne občutljivosti.