Cerarjeva nevljudnost do lobističnih rok

Predsednik vlade Miro Cerar si je v sredo v Ljudskem vrtu ogledal nogometno tekmo med Mariborom in Schalkejem, na kateri sta bila tudi lastnik Agrokorja in Mercatorja Ivica Todorić ter predsednik FC Schalke, sicer pa nemški podjetnik in lastnik družbe Fleischwerk Tönnies, Clemens Tönnies. Todorić je največji zaposlovalec pri nas in letos tudi največji vlagatelj... Continue Reading →

Mariborski bankrot: sociala proti komunali

"V Mariboru ne moremo več razmišljati, koliko cest bomo obnovili, kakšno razsvetljavo bomo imeli in koliko kilometrov vodovoda bom napeljali v naslednjih dveh letih. V resnici se pogovarjamo o tem, kakšen kos kruha bomo lahko odrezali občanom. Če je bil ta do zdaj polovični, bo zdaj samo še četrtinski," je resnost razmer opisal Lah. Le dober... Continue Reading →

Mediji po samomoru ravnatelja: moralizem iskanja krivca

Samo trije ali štirje dnevi so bili potrebni, da se je začetna medijska psihodrama glede mariborskega samomora ravnatelja in iskanja dežurnih krivcev zanj v medijih čisto polegla in praktično poniknila. Žal pričakovano. Pobudam h konkretnim dejanjem je sledilo bolj malo akcije, dramatične besede so uvenele čez noč, pozivi k samorefleksiji tipa »Smo se iz tega... Continue Reading →

So slovenski mediji ubili ravnatelja?

So slovenski mediji morilci, so ubili srednješolskega ravnatelja? Nekateri »resni«, tudi nagrajevani novinarji takšnemu mnenju pritrjujejo, v bistvu so celo njegovi pobudniki: ker je mariborski ravnatelj po razkritju (domnevne) spolne afere s svojo kolegico storil samomor, ga je zaradi pritiska javnosti in medijskih poročil. Torej so mediji krivi za njegovo smrt. Točno tako. Ni šlo... Continue Reading →

Seks v mestu: krivi so oni

Abstraktni »mi«, ki skriva distanco. Ločnica, ki se hegemonično vzpostavi in vedno narekuje misel »Mi tega ne počnemo, vi, rumeni, pač«, ločnica med našimi, zavestnimi, »resnimi« mediji in novinarji ter tistimi drugimi je kajpada lažna. Je del problema, ne rešitve. Žal je že simptom odsotne avtorefleksije, individualne in cehovske, nesposobnosti misliti težave in se nanje... Continue Reading →

Seks v mestu

Medtem ko se skoraj polovica Slovenije, če uporabim kar sam časopisni izraz te dni, tako ali drugače predaja premislekom (in fantazijam), kaj točno se je dogajalo v  neki pisarni mariborske srednje šole in z njenim ravnateljem, ki naj bi ga ujeli v intimnem položaju s svojo sodelavko, mediji o tem pišejo in poročajo silno, pravzaprav... Continue Reading →

Fištravčev družinski klub je naša stvar

Zakaj manire v delovanju mariborskega vstajniškega župana postajajo vedno bolj podobne maniram njegovega predhodnika? Kam se je izgubila zavest o tem, zakaj smo šli na ulice? Kako je možno, da tisti, ki so vstaje organizirali, danes na veliko imitirajo svojo tarčo? Ker jih je v Kanglerju iritirala lastna podoba? Težavno vprašanje, ki spominja na nietzschejansko... Continue Reading →

Lokalne volitve, pragmatizem in medijski simptom Kangler

Povolilni čas za včerajšnjimi lokalnimi volitvami streže z nekaj medijskimi puhlicami, kakor običajno. Poglejmo si poglavitne. Prva med njimi se imenuje »Volivci imajo vedno prav« oziroma »Volivci imajo vedno prav, tudi če se motijo«. Modrost se prebija v ospredje ne le iz trpkih ust političnih poražencev, ampak tudi novinarskih duš.  Kaj je s to globokoumnostjo... Continue Reading →

Pornografski um in zanikanje intelekta

Že desetletja kot zvest kronist mariborskega duha ugotavljam, da tukajšnja pamet izgublja na celi črti. Zadnje čase bolj iščem črno skrinjico. No, pri tem sodeluje cvetober domače inteligence, tako ali drugače. Vztrajno javnostno, medijsko in univerzitetno zanikanje intelekta se pač nekje mora poznati. In kje bi se bolj, če ne na intelektu samem? Recimo: prezirano... Continue Reading →

Duh iz EPK steklenice, ki je dvignil ljudstvo

Kolumnist časopisa Dnevnik Aleš Čar, sicer eden poglavitnih protagonistov mariborskega EPK je, pred dnevi v kolumni »Maribor je mesto« slovenske medije in novinarje izzval s tezo, da je EPK kot projekt zaradi enoletnega spuščanja elektrošokov v socialno tkivo mesta uspel doseči vstajo duha (brez telesa) in ga prevesti v jezo ljudskih množic. Poskrbel naj bi... Continue Reading →

Lačni Franci

Ko sem branil zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih služb v parlamentu, so mi porezali vse štiri gume na avtomobilu. Pred policijo. Pa ravno tisti dan kamere niso delovale. Vlomili so predsedniku države, parlamenta, poslancem, vsaj 18 takih vlomov je bilo. Mračne sile so na delu, pa naj se sliši še tako smešno. Avtorja seveda poznamo,... Continue Reading →

Kdo Kanglerju oblači fašizoidni kostum? Kar sam!

Najprej sta bili majhna bizarna govorica telesa in mizanscena, potem zapis avstrijskega novinarja in nato burna reakcija: Tako je tudi Dnevnik v svojem članku zapisal, da sem pozabil si nadeti fašizoidni kostum, kar je žaljivo za ves Maribor, partnerska mesta in ves slovenski narod! »L’état, c’est moi«, oziroma »The leader is the embodiment of the... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑