::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
Mladina je letošnjega junija v svojem prispevku poročala o srečanju Janeza Janše in Velimirja Bujanca na prireditvi, kjer je Društvo za ureditev zamolčanih grobov s spominsko slovesnostjo obeležilo sedemdeseto obletnico pobojev v rovu Sveta Barbara v Hudi Jami. Zakaj? Ker je Bujanec očitno vpliven pristaš HDZ, danes je televizijski voditelj na TV Osijek, kjer vodi... Continue Reading →
Večkrat se spomnim na naslednjo parafrazo znane krilatice: V našem mediju ni cenzure. Prejšnji teden smo cenzurirali zadnjega, ki je to menil. Hvaležen sem Večerovim novinarjem, ker so mi jasno in brez pretvarjanja namignili, da v njihov časopis ne sodim: iskrenost je pač vrlina. Ampak vsakič brez slehernega dodanega argumenta. Verjetno za medijskega kritika –... Continue Reading →
Aleš Primc v Časniku.si in Demokraciji o Janševem pogumnem demokratičnem projektu medijske zadruge, ki bo zaživela jeseni: Janševa poteza je pogumna. Prihaja s strani enega redkih ljudi nelevičarskega dela družbe, ki je, upajmo, sposoben dovolj mobilizacijskega potenciala, da tak projekt izpelje. Janševa ideja medijske hiše je demokratična. Ne zanaša se na nekaj velikih financerjev doma... Continue Reading →
Janez Janša bi znova imel medije – ta nenehna strast, ki ga nikoli ni minila, se bo po novem nadaljevala s podporo novi medijski hiši, za katero bo stala delniška družba, nam je kar sam zaupal svoje načrte. Za 100 evrov bo lahko vsakdo postal delničar. Na srečanju seniorjev v Šentilju je predsednik SDS dokaj... Continue Reading →
Zgodbe o tem, kaj se je dogajalo v medijskih hišah pod političnimi prevzemi, so bile vsa ta leta javno pretežno zamolčevane. Z veliko skrbnosti. Poglavitni nosilci molka so bili pač novinarji sami – javnosti največkrat niso privoščili odkrite obelodanitve sramote o dogajanju v lastnih vrstah, z izjemo kakšne splošne izjave novinarskega aktiva. Lep primer je... Continue Reading →
Prav zabavno je že, žal, spremljati stopnje cenzure drugih, samocenzure in samovaranja, ki so ga sposobni novinarji izvajati na podlagi lastnih eksistenc. Najnovejša zgodba je, če jo beremo vsaj malce globinsko, še ena nehotena potrditev istega. Čeprav so pričevanja o Janševem političnem prevzemu časopisa Dela relativno dobro znana in dokumentirana, se nekaj podobnega nikoli ni... Continue Reading →
Za Janeza Janšo je novinarska peticija proti njemu s 571 podpisi še vedno travmatična rana. Nič čudnega, če v nizu diskreditacij za F571 (glej slovar), kot ga poimenuje, naniza celo vrsto diskreditacijskih epitetov, kolikor jih je pač mogoče skrčiti v nesramno omejujočih 140 znakov tvita: mehkovretenčarji, razširjevalci laži, vzpodbujevalci sovraštva, zagovorniki zločina. Kako impresiven bi... Continue Reading →
Kaj Janša retvita, ni nepomembno. Logika retvitanja je logika sprejemanja tujih stališč in s tem tudi odgovornosti zanje. Izgovori, da retvitanje nima nič opraviti s prevzemanjem stališč, njihovim sopodpisovanjem, ne morejo biti uspešni. Ko gre za nekaj, kar bi lahko imenovali že diskreditacijski teror, ne zgolj diskurz, vpričo njegove uspešnosti, načrtnosti in premišljenosti v političnem... Continue Reading →
Janšev izrečeni vnovnični medijski sen po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria na shodu Odbora 2014, po tistem, ko mu je v mandatu 2004-2008 skoraj uspelo podrediti dolgo ogrlico medijev (Delo, Večer, STA, RTV, Primorske novice, itd.). Vedno znova poslušamo o tem, kako je krivica, bodisi politična bodisi sodna, rezultat in proizvod manipulacij novinarjev, kako je resnica bistveno... Continue Reading →