Minister za gospodarstvo v duhu tega, čemur zaradi kopičenja pozirajočih fotografij ob kamionih sam pravim kamionski populizem, javnosti znova dokazuje, da res nima nobenega smisla za humor. V bistvu sebi skriva bolj ubijalskega – želi biti smešen, a se začetna intenca takoj sprevrne v nespodobnost. Zdravku Počivalšku zdaj pogled na dobavljene respiratorje na kamionu namreč... Continue Reading →
Sekretarjeva disonanca
Kognitivna disonanca: videti v drugih, kar ne vidiš, da počneš sam, dobesedno istočasno? Morda res drži, da Žan Mahnič, novopečeni državni sekretar za nacionalno varnost, zasedel je stolček Damirja Črnčeca, ne vidi, da drugim očita dejanja, ki jih v istem trenutku izvaja sam? Recimo, naj verjamemo Festingerju, da je obstoj disonance tisti, ki psihološko gledano... Continue Reading →
Narod, stranka, Bog: glasba kot sporočilo
Na današnji dan, 25. marca, je v Sloveniji 5 mrtvih in 528 okuženih, toda epidemija z obveznim dnevnim preštevanjem mrtvih prinaša tudi prijetnejše reči, novo estetiko, umetniško ustvarjanje in pisanje hrabrilnih pesmi. Glasbenika Korado in Boško, turbofolk duet z zdaj novo spremljevalno skupino Domoljubi, sta se pred slabim mesecem že izkazala s himno SDS, zdaj... Continue Reading →
Želja in neželja
Kakšna žalost je tole: Krizni štab Republike Slovenije, za katerega še niso pojasnili, kakšna pravna podlaga obstaja za njegovo ustanovitev in po čemer je spraševal, zelo osamljeno, novinar Blaž Zgaga, se ukvarja z najbolj zanikrno politikantsko propagando in na primer retvita objave svojega glasila Demokracija in stranke SDS, mimogrede pa prešteva paciente (!) med zanje... Continue Reading →
Ponosen na svoje sovraštvo, zdaj odkriva človeškost
Še lani je bivši superminister dr. Žiga Turk ugotavljal, da sovražni govor še nikogar ni ubil, kar te ne ubije, pa te ojača... in več kot očitno naredi ponosnega. Napredujemo, samoizolacija človeka res naredi za človečnega/človeškega! Vsaj v besedah, za začetek. Pohvalno. Več: Vključujoči Socialni demokrati in njihova pravica do Žige Turka »Mi lahko likvidiramo, vi ne«... Continue Reading →
Ministra Tonina slab začetek: takoj ujet na laži
Janšev novi obrambni minister, sicer predsednik Nove Slovenije in krščanski demokrat, ki najbrž mora zagovarjati visoke moralne standarde glede resnicoljubnosti, se je še pred dokončno potrditvijo za ministra ujel v laž. Manever Mateja Tonina s sklicevanjem na svojo napačno »razumljenost«, kazanje s prstom na medije, češ da širijo fake news o njegovem včerajšnjem nastopu, ker... Continue Reading →
TV Slovenija na preži z Mahničem: prosti čas in poslanstvo javnega servisa
Le kaj želi Manica Janežič Ambrožič skupaj z uredniki dnevnika TV Slovenija doseči z rubriko, v kateri proti koncu osrednje informativne oddaje »predstavljajo prostočasne dejavnosti nekaterih predstavnikov državnozborskih strank«? Je to brezplačni, morda prostočasni piar za posamične poslanke in poslance? Po čigavem izboru? Kronisti dopustov politikov Izračun pokaže, da vsem ne bodo mogli dati mesta:... Continue Reading →
Židanov kiks: ko je težko priznati napako
Po tistem, ko sem v prispevku Predsednik parlamenta, obstoj naroda in Sherlockov sindrom pretresel škandalozno opazko Dejana Židana in obenem problematiziral, kako protežirani so v svoji nedotakljivosti nekateri politiki v medijih, se je z veliko distanco le našel prvi novinar, tokrat novinarka, ki ga je konkretneje povprašala po smiselnosti stališča o ogrožanju obstoja lastnega naroda,... Continue Reading →
Naš predsednik kot svoboden človek, ki išče dobrega predsednika
V zadnjem Mladininem intervjuju s predsednikom Pahorjem, dober teden pred predsedniškimi volitvami, smo spet deležni notorične izmikajočosti, tako značilne za njegov prvi mandat. Ko gre za resno presojo, stališče ali mnenje o kakšni delikatni družbeni in politični temi, se Borut Pahor zelo arbitrarno vselej sklicuje na bodisi pristojnosti, ki jih nima in mu mnenja ne... Continue Reading →
Kandidatov manifest kot učinek populističnega pahorjanstva
Temu bi se lahko reklo ultimativna retorična praznina. Manifest, ki ga je spisal dr. Boštjan M. Zupančič, da bi kandidiral za predsednika republike, potem pa se je umaknil. Po načelu kislega grozdja, češ: ni še zrelo, ne maram zanj! Kaj ga je tako potrlo, da je slovensko občestvo prikrajšano za imenitno kandidaturo referenčnega pomembneža in... Continue Reading →
Tris s predsednikom
Da pridete v tri novice časopisa v enem dnevu, v bistvu kar v pol dneva, morate biti bodisi lastnik tega časopisa ali Borut Pahor. Več v grafiki spodaj. No, Večeru je danes uspelo brez lastnikov. Itak je predsednik te dni zvezda zaradi arbitražnega sporazuma. In zato bi ga vsi imeli. Toda če temu prištejemo še... Continue Reading →
Počivalškovi ljudje, ne državljani
Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo Cerarjeva vlada v svoji oholosti v tolikšni meri izgubila samokontrolo, da se bo znesla nad državljani tudi na ravni retoričnih konceptualizacij. Da bo ljudem povedala, kaj jim gre v obraz in jim odvzela državljanske pravice. Da svoje avtokratičnosti ne bo več skrila. Kako se to stori? Najbolj preprosto... Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.