Ferfila v Dnevniku: o hvalnicah Melaniji

Včerajšnji osrednji Dnevnik (21.1.2017) je minil v dolgem pogovoru z dr. Bogomilom Ferfilo o Donaldu Trumpu: nekajkrat smo slišati tisti predvidljivi »Ni nobenega razloga za paniko« – dobesedno.

ferfila-21-1-17

Ferfila v studiu: znova z idejo o spomeniku Melaniji

 

Skratka, z novim ameriškim predsednikom bo vse krasno in kul, kar skupaj z uredniki RTV SLO zelo dobro vemo že po ogledu majice, ki jo je njihov gost oblačil ob TV komentiranju volilne kampanje: TRUMP. MAKE AMERICA GREAT AGAIN.

In ja, Ferfila je spet ponovil, da v Sloveniji potrebujemo spomenik v čast Melaniji, prvi dami. Za kakšne zasluge že? Profesor je to menil že v času volilne kampanje, zdaj meni na dan inavguracije, se pravi brez enega delovnega dne, ki bi ga imela prva dama za sabo.

Panegirizem na račun slovenskega porekla prve dame postaja že nadvse neokusen, podobno kot je vprašljiva izbira sogovorcev, ki so neskrito promovirali svojega kandidata in se pri tem celo uspeli pretvarjati, da so neodvisni politični komentatorji. No, pravzaprav tega Ferfila niti ni počel, to počne nacionalka – prepričuje nas, da nam streže z neodvisnostjo. Malo morgen.

Upati je, da gre za spodrsljaj in da ne drži, da ob Ameriki tudi nacionalka želi postati velika!

ferfila-trump-majica-planet-tv

Ferfila in njegovo neženirano politično komentiranje pred TV kamerami

dnevnik-21-1-17

Vsi uredniki, ki podpisujejo dnevnik

Resnica sveta na necenzuriranem pločniku

Ne morem verjeti, ekspredsednik DNS in duplicirani gospodarsko-notranji Večerov urednik me je objavil. Po pomoti, seveda.

Res le na Facebooku in seveda le zato, ker ni vedel. Da sem avtor in obenem še grafitarski izvajalec pločniških misli, tam nekje med Cankarjevo in Partizansko v Mariboru:

Stepišnik grafiti Zofijini

 

Mea culpissima culpa, ni bilo namerno. Nisem želel, da koga spravim v zadrego, nisem vedel vnaprej. Ostrakizem, cenzura, vratarjenje so nenadoma, zelo nepričakovano, zame presežene kategorije. Ali v povzeti domislici nekoga:

I come from the school who thought the Internet could be the great democratising force, that getting rid of the gatekeepers was a positive move.

Ne le splet, ne le ta stran, ki jo prebirate, upanje za zasuk proč od gate-keeperjev prinaša tudi nov medij – umazani pločnik.

Policijska norost in tisti, ki jo znajo izkoristiti

Policijska norost in tisti, ki jo znajo izkoristiti

V bistvu ni majhna reč: okrog 3.000 policistov se je v okviru stavke zbralo na protestnem shodu pred vladno palačo. Dogodek, ki bi moral Miru Cerarju dati misliti, da si ni vzel časa. Morda celo dogodek, ki obeta vročo zimo stavkovnega vala.

A po drugi strani se je sredi stavka zgodilo nekaj, kar jo je povsem diskreditiralo. Zoran Potič v Delu ugiba o norosti:

Policisti (pridružili so se jim tudi vojaki) v tem primeru nastopajo v dvojni vlogi. Po eni strani so podaljšana roka države z vsemi civilnimi in represivnimi aspekti, po drugi strani so uniformiranci tudi socialna kategorija, z vsemi strahovi in tegobami preživetja. Včerajšnji protestni shod stavkajočih policistov pred vladno stavbo je bil kot način sindikalnega boja popolnoma normalen dogodek, a po drugi strani ekscesen iz dveh razlogov. Pogled na dva ali tri tisoč uniformirancev s širokimi zakonskimi pooblastili pred vlado ni bil prijeten. Še posebno po tem, ko voditelji policijskega sindikata na improvizirano govornico potegnejo prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega, jim ta nameni nekaj besed, policijska grla pa ga s huronskim vpitjem navdušenja naslavlja po imenu. Taistega politika, ki so ga policisti večkrat procesirali zaradi vinjenosti, sumov kriminalitete, pred desetletji pa je celo prestajal zaporno kazen. Ko predstavniki represivnega dela države kličejo slavo razvpitemu politiku z bogato policijsko kartoteko, se je treba vprašati, kdo je tu nor. Policijski sindikat, stavkajoči policisti, slovenska vlada ali pa kar celotna slovenska družba.

 

Jelinčič stavka policistov zurnal

Na podoben način se zgraža urednik Uroš Urbas na Planetu Siol. Odmera norosti je bolj preprosta: največjo odgovornost za to, da so si Plemenitega vzeli za heroja, imajo nedvomno v policijskem sindikatu. Skandiranje gospodu pa priča o nevarni mentaliteti, ki vlada med policisti. Pa ne le zato, ker so si dovolili postati instrument za nabiranje poceni političnih točk nekomu, ki mu takih točk res ni moralni problem nabirati.

Urbas SIOL Jelinčič skandiranje

S tem, ko so medse povabili dosmrtnega prvaka nacionalistične stranke, so v enem zamahu spolitizirali svoje zahteve na najslabši možen način. In z vzkliki njemu v čast so pokazali, da so tisti, ki jih v službenem času velikokrat lovijo, dejansko morda njihovi skriti junaki. Tega bi nas moralo biti še najbolj strah.

Sicer pa: razen zgoraj omenjeni mediji škandala kot škandala praktično niso opazili.

policija stavka planet

Božja služba Programskega sveta RTV

Izak Košir na spletni strani Mladine ekskluzivno piše o tem, kako je Programski svet rokohitrsko, na načelu z Mitjo Štularjem, prekoračil vsa možna pooblastila z zanj pričakovano idejo, da se bogoslužje po novem predvaja na 1. Programu Radia Slovenija. Problem?

Mladina Košir bogoslužje rtv

Ja, kot ugotavlja Marko Milosavljevič na Facebooku, s tem »posega v dele programa, v pristojnosti urednikov, zahteva objavo točno določenih oddaj in zahteva objavo točno določenega števila specifičnih oddaj.  Kar pomeni, da »krši Statut, hkrati pa tudi Zakon o RTVS, ki v svojem 16. členu nikjer ne omogoča tovrstnih intervencij.«

Programski svet RTV Slovenija pod vodstvom Mitje Štularja zahteva predvajanje bogoslužja na 1. programu Radia Slovenija na šest največjih praznikov. Te naj bi si razdelila rimskokatoliška in evangeličanska cerkev. Verskim obredom so lahko poslušalci do zdaj prisluhnili na 3. programu. Sklep, ki si ga lahko v celoti preberete na tej povezavi, je bil sprejet prejšnji teden, z njim pa se krši status javne televizije, ki v 11. členu pravi da “programski svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa”.

Eden od programskih svetnikov Nikola Damjanić je zaradi tega Mitjo Štularja že pozval k odstopu, hkrati meni, da ima programski svet pri glasovanjih dvojna merila in da je bilo omenjeno glasovanje “čista manipulacija” s strani predsednika sveta, saj v prvem glasovanju niso dobili potrebne večine (15 glasov), temveč zgolj 13. “Programski svet, ki si prilašča funkcijo uredniškega odbora, se nima pravice vtikati v uredniško politiko, predsednika Mitjo Štularja zato pozivam, naj se častno umakne. Poleg tega, če že imamo verski program, naj upošteva tudi druge verske skupnosti,” pravi Damjanić, ki je vsem članom Programskega sveta poslal tudi na Štularja naslovljeno protestno pismo.

V tem med drugim zapiše, da je bilo njegovo “vodenje seje ob sprejemanju PPN je bilo vrhunec vašega sicer dobro znanega manipulativnega sloga vodenja sej”. Damjanić je Štularja, ki se mu sicer mndat predsednika sveta izteče čez šest mesecev, še obtožil, da v delo sveta vnaša “politikantstvo in razdor”.

“Najprej ste namerno preslišali kompromisni predlog svetnika Grila, ki je predlagal, naj prenos verskih obredov še naprej ostane na 3. radijskem programu, medtem ko bi zgolj obrede ob najpomembnejših cerkvenih praznikih (teh naj bi bilo 5 ali 6) prenašali na 1. programu radia. Raje ste sami oblikovali amandma, po katerem naj bi verske obrede v celoti prenašali na 1. programu. Hoteli ste, da o zadevi glasujemo v paketu, očitno računajoč, da bomo v želji zagotoviti zavodu normalno delovanje »pogoltnili« oziroma spregledali tudi vaše kukavičje jajce. Šele po opozorilu nekaterih svetnikov ste nazadnje pristali na edino logično razlago, da je treba glasovati o vsakem amandmaju posebej. Ko je vaš amandma dobil le 13 glasov, ste to razglasili za njegovo potrditev, čeprav bi kot predsednik programskega sveta morali znati na pamet vsa pravila glasovanja, na primer zahtevo, da mora biti PPN (in vse, kar je z njim povezano) sprejet z absolutno večino. Nato pa ste izvedli še eno proceduralno akrobacijo, ko ste dali na glasovanje še amandma v skladu s predlogom svetnika Grila, ki bi ga sicer morali dati že prej na glasovanje. Sledili ste pač logiki: rešujmo, kar se rešiti da,” piše Damjanić, ki poudarja osebno nima nič proti verskim vsebinam, ki naj bi bile sestavni del radijskih in televizijskih vsebin. da pa je za enakopravno obravnavo.

Kot je pojasnil strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV) Marko Milosavljević programski svet s tem sklepom (natančneje, Amandmajem št. 3-1/2 k Programsko-produkcijskem načrtu RTVS za leto 2016) posega v dele programa, v pristojnosti urednikov, zahteva objavo točno določenih oddaj in zahteva objavo točno določenega števila specifičnih oddaj. “Z vsem tem krši Statut, hkrati pa tudi Zakon o RTVS, ki v svojem 16. členu nikjer ne omogoča tovrstnih intervencij. Programski svet RTVS že nekaj časa dokazuje, da deluje povsem samovoljno ter krši Statut in/ali Zakon o RTVS. Kdo ve, morda bo Programski svet na naslednji seji zahteval, da mora TVS objaviti intervju s točno določenim politikom in ne sme objaviti točno določenega filma ali dokumentarca. Morda bo zahteval cenzuro prispevkov in objavo točno določenih drugih prispevkov, pri čemer bo zahteval tudi, kateri novinar mora ali sme prispevke narediti,” pojasnjuje Milosavljević in dodaja, da potem ne potrebujemo ne urednikov, ne javne radiotelevizije. Hkrati se sprašuje, ali je RTV Slovenija že postala “cenzorska radiotelevizija”.

Bogoslužje Programski svet RTV

Sramežljivo o inšpektorskem nadzoru

Kako so se mediji odzvali na včerajšnji inšpektorski nadzor v medijih?

Pod črto je akcijo inšpektorjev pripisal svojemu pisanju. Če smo po eni strani bili deležni poročanj, da gre za nadzor na RTV Slovenija, Delu, Dnevniku in Večeru, nam končnega podatka pravzaprav niso ponudili. Oziroma so ga zelo skopo.

Podčrto inšpektorji mediji

Težko je reči, da so nekakšne izredne razmere povzročile informacijsko blokado. Obstajajo namigi, da bi zaradi tega naj odpadla ena od informativnih oddaj na TV Slovenija – preprosto zato, ker honorarni sodelavci zaradi nadzora te niso mogli pripraviti.

Po drugi strani sta samo MMC in STA poročala o odzivu novinarskega sindikata – z novim vodstvom:

Novinarski sindikati pričakujejo, da bo inšpekcijski nadzor usmerjen v odkrivanje nezakonite segregacije in diskriminacije na trgu dela, saj skoraj tretjina novinarjev dela v prikritem delovnem razmerju, čeprav ima sklenjeno drugačno pogodbo z medijem.

Vendar ob tem sindikati poudarjajo, da inšpektorji nimajo pooblastil, da bi lahko odredili zaposlitev delavcev v prikritem delovnem razmerju. Sindikate zato skrbi, da bodo delodajalci, ki jim bodo inšpektorji z odločbo naložili odpravo nepravilnosti, honorarne sodelavce preprosto odslovili.

MMC mediji inšpektorji nadzor

Pri Večeru so nabor nadziranih – glede na njihove podatke – nekoliko razširili in dodali pomirljivo misel, iz katere veje prepričanje, da težav pri njih ne pričakujejo:

Inšpektorji so tudi na Večeru, po naših podatkih pa tudi na Dnevniku, Delu, RTV Slovenija, Pro Plus in Planet TV.

O ugotovitvah in morebitnih ukrepih današnje akcije nadzora bo mogoče poročati, ko bodo inšpektorji preučili tudi vso potrebno dokumentacijo. Za prekršek glede prepovedi sklepanja civilnih pogodb v primeru obstoja elementov delovnega razmerja zakon o delovnih razmerjih določa globo v razponu od 3 tisoč do 20 tisoč evrov, za prekršek pri vodenju evidenc s področja dela in socialne varnosti pa zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti določa globo v razponu od 1251,88 do 4172,92 evra.

Pri Večeru so po zagotovilih solastnika in direktorja Uroša Hakla od 1. januarja letos vsi novinarji v rednem delovnem razmerju.

Ministričina napeta ritka in domači seksizmi

Odkriti ali vsaj malce prikriti seksizmi – in takšni so takrat, ko so nadomeščeni z vulgarnostjo – še vedno močno narekujejo del senzacionalističnega medijskega diskurza doma. Zgodba Slovenskih novic o tem, kaj je razveselilo ministra za gospodarstva ali ga vsaj potencialno zmotilo, govori o ritki. O napeti ritki.

Počivalšek Katič SN ritka in nos

Njena lastnica je druga ministrica. Pustimo ob strani, v kakšnem smislu so opisi točno ali takšni, kakršne jih je treba šele narediti. Pri časopisu so se odločili, da bo njihov »paparac« v objektiv ujel in objavil tri fotografije, iz katerih je dokaj dobro razvidno, da sta položaja telesa takšna, da ministrica in minister bržkone nista komunicirala na noben način in da je držanje za nos prejkone evocirano s čim drugim, ne s telesom ministrice:

Gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku je šlo v začetku meseca med izredno sejo na temo razmer na slovensko-hrvaški meji v parlamentu precej na smeh. Vzroka ne poznamo, je imel pa kar nekaj dela sam s seboj, saj si je, vsaj tako je videti, nos moral celo zatisniti.

Kaj ga je zmotilo oziroma razveselilo? Morda je bil za to kriv njegov kolega v klopi Dušan Mramor ali pa obrambna ministrica Andreja Katič, ki se je tokrat pokazala v oprijetih hlačah.

Medtem ko svetovni mediji poročajo, da se seksizmi več ne prodajajo, vsaj ne v oglaševalski branži, pri nas očitno zaradi medijske in splošne kulture capljamo zadaj.

Kajti ob napetih ritkah se Slovenske novice tudi v tem četrtletju dobro prodajajo. In vodijo kot dnevnik s prepričljivo najvišjo prodano naklado, kot kažejo zadnji podatki Slovenske oglaševalske zbornice. Prodali so 62.063 izvodov, kar je točno polovica več od Dela (31.267), sledita pa jima  Dnevnik (22.634) in Večer (22.328).

Salon seksizem se ne prodaja

Begunci, ki ščijejo in serjejo

Senzacionalistična retorika se krvoločno ujame z dramatičnimi situacijami v vrhuncu begunske krize, ki je pljusknila tudi v Slovenijo. In jih izrazi za svojo klikanost. Izrazito hujskaški in z negativnimi ekspresivni izrazi nabit prispevek v Slovenskih novicah z naslovom »Tam, kjer so stali, tam so scali. Kjer so ležali, tam so srali«, ki ga podpisuje A.L.

Župan Zavrča o beguncih SN

Članek polaga v usta završkega župana g. Vuka ekspresivne in žaljive izraze, ki rišejo podobo beguncev kot nekoga, ki nekontrolirano »ščije« in »serje«. Tako močno, da si tega ne upajo čistiti niti Slovenci, zato je treba najeti manj občutljive Hrvate. Ideja članka je prikazati begunce kot hordo (izraz završkega župana), ki ne zna poskrbeti za higienski minimum s polno mero pretiravanja, pri tem pa pozabi povedati, kjer so bili begunci nastanjeni in kakšne možnosti glede sanitarij so bile na voljo.

Verjetno ne brez povezave je dejstvo, da je isti župan Miran Vuk osumljen številnih kaznivih dejanj in oškodovanja države za vsaj 4 milijone evrov. V kasnejšem video posnetku je župan povedal še, da bo begunce in policijo z nogometnega igrišča pregnal z vaškimi stražami.

Vaške straže so bila nazadnje proti policijskim maricam uporabljene v času vlade Janeza Janše, ko so kar na terenu pregledovale policijska vozila. Ja, bil je čas kolektivne psihoze ob romski družini Strojan.