Feniks Štefanec in medijski pepel

Včerajšnji ljubljanski Dnevnik je pretežno reševal pošvedrano čast slovenskega novinarstva, ki je v zadevi supervizorskih honorarjev popolnoma klonilo v svoji indolentnosti in senzacijam pokorjenih apetitih. Še več, univerzitetnike je uniformno predstavilo kot škodljive »krvosese družbe«, umazan parazitski mrčes, ki ga bo treba čimprej zatreti. Menda so zdaj na vrsti še drugi. Sprva slikoviti Goran Vojnović,... Continue Reading →

“Ta vlada nekoga moti” ali spet o stricih

Doslej je veljalo, da je retorika predsednika vlade Mira Cerarja prepoznavno racionalna, pravniško logična in pusta, seveda z obveznimi elementi različno doziranih moralnih podukov. Prav to je bilo najbrž tisto, kar je na lanskih volitvah večina Slovencev prepoznala kot pravo, strpno in dovolj apolitično držo, ki ji gre zaupati. Zanimivo je spremljati, kako ta retorika... Continue Reading →

Kongres SMC, teptanje demokracije in zapiranje pred mediji

Je bil sobotni kongres novopreimenovane Stranke modernega centra še ena manifestacija nenavadne politične sterilnosti in obenem nerazumevanja demokratičnih uzanc in odprte družbe? Če bi sodili po nekaterih vzorcih ravnanj, bi lahko pritrdili takšni oceni. Čas za učenje mlade stranke je že davno minil, zato lapsusov, kot je jemanje besede delegatom in izločanje medijev, preprosto več... Continue Reading →

Na kol nataknjeni novinarji

V Sloveniji zelo počasi napredujemo v prepoznavanju in obsodbi sovražnega govora. Pred nami se zarisujeta še dve težavi: prvi porodni krč zadeva ločevanje med sovražnim govorom in sovraštvom, drugi pa intelektualno poštenost v prepoznavanju prvega in drugega: Novinar Demokracije meni, da se je treba na sovražni govor jasno obtoži in njegove nosilce „pokliče na odgovornost“.... Continue Reading →

Teroristični novinarji ali zakaj se DNS znova moti

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) se je vendarle odzvalo na tvit Janeza Janše – odsotnost odziva sem omenjal v prejšnjem zapisu. Kot se da razbrati iz nekaterih zapisov vodilnih ljudi v njem, ga je k temu prepričal množičen odziv socialnih omrežij. Lepo torej, a še bolje bi bilo, če za svojo reakcijo ne bi potrebovalo nareka... Continue Reading →

Potencialni terorist Valenčič

Janez Janša je glede na včerajšnjo takoimenovanizacijo novinarskega dela Erika Valenčiča s fotonamigi na njegovo domnevno simpatijo do islamističnega fundamentalizma storil še korak dlje: svetovno javnost kar v angleščini tako rekoč v obliki tiralice in v vednost zanimivim naslovnikom opozarja, da je slovenski novinar potencialni terorist, ki ga je treba preganjati: Povedano drugače: z osnovnimi... Continue Reading →

Zamenjati Cerarja in parlamentarni puč

Moja včerajšnja teza o početju politike - morda spočenjanju - s pomočjo medijskega spinanja in ob vključeni predpostavki, da politično realnost vedno bolj ustvarja medijska, je danes potrdil novinar Slovenskih novic Jadran Vatovec. Ne vem, če ima prav, toda povedano je na ravni podpore dejstvenemu obstoju medijsko-parlamentarnih pučističnih igric brez meja: Slovensko politično prizorišče je... Continue Reading →

Koprski divji zahodi in novinarska malopridnost

Nenavadna je recepcija novinarja Borisa Šuligoja, ki v Delu povzema najnovejšo prisluškovalno-diskreditacijsko afero, uperjeno proti notarki Polki Bošković, trenutno eni najmočnejših kritičark župana in tudi župansko kandidatko. Kajti ne le, da se v Kopru po vsem sodeč dogaja »Divji zahod«, del tega zahajanja so tudi redni obračuni z novinarji, še zlasti z Evgenijo Carl in... Continue Reading →

Medijski mudžahedini in preiskovalno novinarstvo

Boris Vezjak: Preiskovalne novinarje bomo imeli v Sloveniji, ko ne bo sprivatiziranih medijev. Filozof Boris Vezjak na Valu 202 o državnem lastništvu medijev kot pogoju za profesionalnost. 9. oktober 2014. Citat na strani Portala Plus naredi korak več in mi pripiše zavzemanje za ekskluzivo državnega lastništva medijev. A izpeljati se da še bolje. Je moja... Continue Reading →

Zakaj joče partner Rosvite Pesek

Ena od značilnosti manipuliranja v naslovih, predvsem tabloidnega, je zanesljivo tako imenovana innuendo taktika. Na kratko bi novinarsko ambicijo opisali takole: insinuiraj na način, da boš z dramatičnostjo namigov privlekel pozornost, pri tem pa uporabi po potrebi tudi značilnosti jezika, npr. besedne igre. Naslov prispevka ne rabi imeti nobene nikakršne povezave z vsebino, ampak celo... Continue Reading →

Delo, uradno glasilo kalifata

Kaj točno je želel povedati zaprti Janez Janša s svojim tvitom, uperjenim proti Delu? Hitro ugotovimo dvoje – njegovo zaničevalno pisanje lahko nesporno razumemo kot žaljivo in sovražno dejanje do časopisa Delo, vendar se potem ne bomo kar tako mogli zediniti, v kakšno potenci žaljivost - domislico o uradnem glasilu kalifata  - lahko res pripišemo.... Continue Reading →

Profesor kot poslanec je problem

Profesorji v parlamentu so problem. Veličasten kompromitacijski dosežek Planeta SIOL, ki nas popelje nazaj vse do Bismarckove »88 profesorjev - domovina, ti si izgubljena!«. Ker je v novem sklicu slovenskega Državnega zbora preveč profesorjev, se nam, skratka, ne obeta nič dobrega. Novinar Aleš Žužek jih našteje 7 od 90, kar je po njegovem 7,7 odstotka... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑