Turnšek, grešni kozli in novinarske koze

Predstavljajte si, da goreče zagovarjate privatizacijo. Ob poudarku, da so argumenti nasprotnikov privatizacije premalo atraktivni, berljivi in gledljivi, pride včasih prav dodaten motiv, več dinamike: in ni ga boljšega od jeznoriteža, ki se ne zna kontrolirati (kar vemo že vnaprej) in provokativne novinarke, ki res ne rabi veliko, da bi izzvala žalitve na račun sebe in... Continue Reading →

Ministričina intima, pa še ta medijska rumena raca

Kakor vse kaže, sta Bojan Požar in Milojka Balevski v dveh ločenih zapisih ne samo posegla v pravico do zasebnosti notranje ministrice s tem, ko sta ekskluzivno razkrivala njeno intimo, temveč se je zdaj izkazalo, da njuna insinuacija glede nosečnosti ministrice sploh ni točna. Novinarski standardi pa takšni! In ne le to: anonimna novinarka Milojka... Continue Reading →

Mariborski župan, domnevni odvisnik od drog

Slovensko novinarstvo se je že večkrat trudilo diskreditirati kakšnega domačega politika z namigi o tem, da je odvisen od drog. Zgodilo se je tudi, da so politiki vpričo uspešnosti govoric (in tovrstnih nesankcioniranih nivojev novinarstva) pohiteli na ustrezne sodnomedicinske institucije, da bi govorice demantirali v obliki zdravniških izvidov in premagali zanje škodljiv stampedo javnega mnenja... Continue Reading →

Kako nahraniti pse čuvaje v času novodobnih inkvizicij

Ustanovitev Iniciative za svobodo govora (www.svobodagovora.si) lahko štejemo za še en dosežek v politizaciji slovenskih institucij, ki bi želele ali morale skrbeti za splošne demokratične vrednote v družbi, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic. Prepoznaven je tudi preprost »reakcijski vzorec« nastanka te vrste pobud in institucij, ki je... Continue Reading →

Feniks Štefanec in medijski pepel

Včerajšnji ljubljanski Dnevnik je pretežno reševal pošvedrano čast slovenskega novinarstva, ki je v zadevi supervizorskih honorarjev popolnoma klonilo v svoji indolentnosti in senzacijam pokorjenih apetitih. Še več, univerzitetnike je uniformno predstavilo kot škodljive »krvosese družbe«, umazan parazitski mrčes, ki ga bo treba čimprej zatreti. Menda so zdaj na vrsti še drugi. Sprva slikoviti Goran Vojnović,... Continue Reading →

“Ta vlada nekoga moti” ali spet o stricih

Doslej je veljalo, da je retorika predsednika vlade Mira Cerarja prepoznavno racionalna, pravniško logična in pusta, seveda z obveznimi elementi različno doziranih moralnih podukov. Prav to je bilo najbrž tisto, kar je na lanskih volitvah večina Slovencev prepoznala kot pravo, strpno in dovolj apolitično držo, ki ji gre zaupati. Zanimivo je spremljati, kako ta retorika... Continue Reading →

Kongres SMC, teptanje demokracije in zapiranje pred mediji

Je bil sobotni kongres novopreimenovane Stranke modernega centra še ena manifestacija nenavadne politične sterilnosti in obenem nerazumevanja demokratičnih uzanc in odprte družbe? Če bi sodili po nekaterih vzorcih ravnanj, bi lahko pritrdili takšni oceni. Čas za učenje mlade stranke je že davno minil, zato lapsusov, kot je jemanje besede delegatom in izločanje medijev, preprosto več... Continue Reading →

Na kol nataknjeni novinarji

V Sloveniji zelo počasi napredujemo v prepoznavanju in obsodbi sovražnega govora. Pred nami se zarisujeta še dve težavi: prvi porodni krč zadeva ločevanje med sovražnim govorom in sovraštvom, drugi pa intelektualno poštenost v prepoznavanju prvega in drugega: Novinar Demokracije meni, da se je treba na sovražni govor jasno obtoži in njegove nosilce „pokliče na odgovornost“.... Continue Reading →

Teroristični novinarji ali zakaj se DNS znova moti

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) se je vendarle odzvalo na tvit Janeza Janše – odsotnost odziva sem omenjal v prejšnjem zapisu. Kot se da razbrati iz nekaterih zapisov vodilnih ljudi v njem, ga je k temu prepričal množičen odziv socialnih omrežij. Lepo torej, a še bolje bi bilo, če za svojo reakcijo ne bi potrebovalo nareka... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑