STA o Črtomirjevi učni uri o parklju iz Murgel

Lep primerek, kako sta se psihopolitika paranoje in paranoidizacija medijev ujeli v isti točki, celo v naslovu prispevka, vse za ceno enega žetona:

Parkelj Murgle Janša STA

No, ujeli sta v načeloma »resni« Slovenski tiskovni agenciji. Lahko bi dejali, da se novinarsko dojetje in posledična prezentacija novice, očitno uredniško skrita za nekakšno poročilo o »zanimivem poudarku« iz intervjuja za Reporter, odvija na ravni dveh nivojev nečesa, kar figurira kot čisti understatement v slovenski novinarski praksi.

Dve trditvi

Izhajam namreč iz dveh trditev, ki ju zagovarjam v svoji knjigi iz leta 2010, ilustrirani na številnih primerih tudi na tej strani; v sumarični in neizgrajeni obliki sta naslednji:

(1) Slovenska politika je bistveno demonizirana, odvija se na ravni psihopolitike teorij zarote in paranoje, s katero je obsežno determinirana, temu pa sledita tudi politični diskurz in mišljenje.

(2) Slovenski medij so bistveno paranoidizirani, nekritično reproducirajo in producirajo politične obrazce in diskurz, s tem pa so hote ali nehote instrumentalizirani za potrebe psihopolitike iz prve točke.

Preberimo zdaj znova naslov in poudarek iz celo dvojne novice STA, saj so tam celo objavili popravek in celotno vest kar dvakrat:

POPRAVEK: Reporter: Črtomirju sem povedal resnico, zakaj sem bil v zaporu. Zato, ker je parkelj iz Murgel organiziral veliki pok (29. 12.)

ime intervjuvanca v naslovu

Naslov vesti se pravilno glasi: Janša za Reporter: Črtomirju sem povedal resnico, zakaj sem bil v zaporu. Zato, ker je parkelj iz Murgel organiziral veliki pok (29. 12.). Popravljeno vest objavljamo v celoti.

Janša za Reporter: Črtomirju sem povedal resnico, zakaj sem bil v zaporu. Zato, ker je parkelj iz Murgel organiziral veliki pok (29. 12.)

Iz nepojasnjenih razlogov so torej pri STA presodili, da morajo slovensko in novinarsko javnost obvestiti o tem, kaj je Janša povedal svojemu otroku Črtomirju o parklju v Murglah in velikem poku. Reči priceless ob tem bi bil že understatement.

Kaj je psihopolitika paranoje?

Demonizacijski diskurz, ki je že dolgo tega zavil v svojstveno folkoristično in bajeslovno diskreditacijsko govorico in ki mu mediji jedo iz roke, bi seveda nujno potreboval kakšen zajeten slovar s prevodi (denimo za naključnega presenečenega prišleka v Slovenijo, ki se prvič sooča z domačimi šegami), če označevalci iz njega (»veliki pok«, »Murgle«, »škrati«, »strici«, itd.) že ne bi poprej postali del utečene familiarne jezikovne rabe na Slovenskem, torej nadvse etablirani, razumljivi in samoumevni. Za takšne pa so jih naredili predvsem prav mediji, ki so si seveda zaslužili svoj slovar.

In ker iz meni neznanih razlogov niti slovenski novinarji in še manj medijska ali kakšna družboslovna stroka nikakor ne sprejemajo ne prve ali druge trditve (torej o dominaciji psihopolitike teorij zarot in paranoje ter paranoidni sestavini v slovenskih medijih), kar seveda pomeni, da sem v svojih ocenah zelo osamljen, postane tudi lažje razumljivo, od kod odsotnost kritike tovrstnih medijskih praks. Kako bi le mogli kaj kritično presojati, če sploh nismo ugotovili, da bi z njimi bilo kaj narobe!

Nepodpora mojim trditvam lahko pomeni le, da sem prisiljen verjeti, da za večino te ocene niso točne, zaradi česar se je tudi nesmiselno čuditi, zakaj nihče ne pretresa njihovih posledic. Naj znova opozorim, da moji tezi ne govorita o tem, da je za Janšo značilen paranoiden slog mišljenja, govorita o nečem bistveno širšem: o učinkih takšnega sloga, ki ni le Janšev, o ustvarjanju politike z njegovo pomočjo, mentalnem dispozitivu v ljudstvu in instrumentalni vlogi medijev pri tem.

Janša Črtomir Svet24 parkelj

Za površni, zanikovalni pristop glede trditve (1) in (2) bo zato značilna zamenjava s pavšalno samozadostno presojo: navedena naslov in tematizacija vesti na STA se bosta večini zdela zgolj neumna in trapasta, početje urednikov in novinarjev pa zgolj rumeno. In to v najboljšem primeru: v običajnem nihče ničesar ne bo niti opazil, kaj šele problematiziral. Zadovoljili se bodo torej z banalizacijo svoje ocene, posredno tudi normalizacijo, brez vpogleda v vzroke in ozadja, ki so omogočili vznik in prakso tovrstnega mišljenja in diskurza.

Redukcija na rumenost in bizarnost

Konstituiranje paranoje skozi medijska sporočila se bo analogno stopilo v splošni oceni o tabloidnosti in rumenosti, čeprav predstavlja njen poseben samostojen del – rumenost se velikokrat in vedno bolj napaja iz paranoidne in konspirativne snovi. Morda bo kdo celo poskušal reči, da izpuščeni Janša niti ne more misliti resno, saj vendar svojemu sinu pripoveduje nekakšno pravljico. No, to je šele zmota.

En del komentatorjev se bo verjetno zadovoljil npr. z duhovičenjem, češ Janša svojo vero v spletke pridno prenaša na mlajši rod, proizvaja jo v mit in pravljico. A z vidika resne analize nam tukaj takšen humor ne bo v posebno pomoč, če nam je že v duhovno olajšanje – skupaj z njim samim!

In tako se bomo – najbrž, ker takšna je dosedanja moja izkušnja – ob opazovanju medijskih fenomenov znova zavrteli v krogu praznine in odsotnosti osmislitve. Če kaj, potem ravno ta odsotnost, nerefleksijska drža vedno znova omogoča, da se paranoidni stil mišljenja normalizira, postaja del vsakodnevne široke recepcije in je lahko tudi vedno bolj bizaren. Pojavlja se okrašen v vedno nove označevalce, proste asociacije, namišljene povezave in domislice. Ko se čudimo njegovi bizarnosti, mu delamo krivico: bolj bi se morali čuditi naši lastni nereflektiranosti, ki ga šele omogoča.

In ker je ni na spregled, lahko Janša, kar je potem res videti kot medijski mazohizem, strogo projekcijsko ob parkljih uvede še golobe in spregovori o propagandni poškodovanosti domačih volivcev, kakor beremo v istem prispevku STA:

»Del slovenskega volilnega telesa je s propagandnimi prijemi tako poškodovan, da se ga da vedno znova prinesti naokrog s kakim golobom iz Murgel.«

Medijska asistenca je torej potrebna, da ne bi namesto o parkljih preveč govorili o golobih. Nenavadno, da nihče ne ugane, da bi bilo enako narobe, če bi o slednjih. Že ko smo zajadrali v ta diskurz, smo izgubili. Hvala ti, STA.

Metamanipulacija in angleščina za novinarje

Za slovenske medije je že običajno, da ubogljivo pokleknejo pred političnimi pritiski, to je v njihovi naravi. Da pokleknejo pred političnimi očitki, da njihovi novinarji ne znajo angleško, pa je že vrhunska sramota in nepričakovano ponižanje. Prav to se je vsem na očeh in pred širno slovensko javnosti tudi zgodilo: ječali so, se skrivali, klečali pred očitkom, da niso dobro prevedli fraze »reasonable doubt«, kakor se je glasil očitek v primeru novic o oprostitvi obtoženih v zadevi Patria, ki se je odvila na Finskem. Govorim o novi manipulaciji Janeza Janše in vseh njegovih civilnodružbenih satelitov in medijev, začenši z Zborom za republiko. Pokazal bom, da so mediji pohiteli z opravičevanjem, ki je bilo odveč in se s tem predali pod pritiski: morda res ne znajo angleško in preverjati kontekstov do mere, da bi se lahko proti očitkom tudi borili, ampak v čisto drugi smeri.

Tomšičev kiks

Najbolj jedrnato je v svoji kolumni bistvo povedal dr. Matevž Tomšič danes na desničarsko obarvanem portalu Planet SIOL:

Po poročanju finskih medijev je namreč sodišče ob tej priložnosti povedalo, da “ostaja razumen dvom o tem, da so obtoženi dejanje storili”. (“However it said that a reasonable doubt remained that they were guilty of the alleged acts.”) Sintagmo “reasonable doubt” so torej prevedli kot “resen sum”, s čimer so popolnoma spreobrnili pomen povedanega. Gre za dvom o krivdi, ne pa za sum te.

Tomšič v zapisu na veliko kara domače medije, ker sodelujejo v gonji proti Janši do te mere, da sprva narobe prevajajo v njegovo škodo, nato pa niti ne objavljajo popravkov za sabo. Govori o medijskih manipulacijah in celo sredstvih množičnega dezinformiranja. Zgornje besede interpretira na način, kot da finsko sodišče razumno dvomi, da so obtoženi krivi. In ker izreka dvom, da so krivi, jih je tudi oprostilo.

Pokazal bom, da je Tomšič zajahal pogostega konja očitka o manipulacijah drugih, ki je sam po sebi manipulacija. Govori skratka s perspektive, s katere ustvarja metamanipulacijo – diskreditacijo o manipulaciji drugih, ki je sama manipulativna. Bomo »reasonable doubt« prevedli in razumeli kot »sum« ali kot »dvom«?

SIOL Tomšič prevod doubt

Sum ali dvom, to je zdaj vprašanje

Sprva razčistimo, v čem je razlika med izrazoma. Po moje je očitna, a beseda »doubt« lahko v slovenščini pokrije oba – nenazadnje sta oba prevedka tudi navedena v slovarjih. Primerjajmo dva stavka:

Dvomim, da me partner vara.

in

Sumim, da me partner vara.

V prvem primeru dvom ne govori o mojem prepričanju, da me partner vara, temveč o nasprotnem: da me ne. Dvom je tu nasprotje suma, je izraz precejšnje gotovosti o tem, da me ne vara.

V drugem primeru naš sum o varanju partnerja pomeni izraz našega prepričanja, da obstaja velika gotovost, da me res vara. Kje se potem zaplete? Seveda v primeru samostalniške rabe, ko primerjamo samostalnik »sum« in »dvom«: težko jezikovno smiselno rečem »Imam dvom, da me partner vara«, ker tak stavek v slovenščini ni smiseln. Dvom je tukaj namreč izraz suma. Če želimo ohraniti pomen stavka »Dvomim, da me partner vara« in uporabiti samostalnik »dvom«, lahko to storilo le z uporabo nikalnice: »Ni dvoma, da me partner ne vara« – kjer se vrine ekspletivni ne. Drugače to ne gre.

V slovenščini, skratka, nesporno obstaja ostra zareza med pomenoma »dvoma« in »suma«. Toda prevajalec iz angleščine je imel zelo dobre razloge »doubt« prevesti s »sum« in ne »dvom«, kot bom pokazal.

Kakor že citirano, so mediji povzemali in prevajali finsko nacionalko YLE. Stavek, ki so ga prevedli, moramo brati ob tistem pred njim in se je glasil:

The court said that there was insufficient proof that the defendants had taken part in promising or arranging bribes in a manner that meets the definition of the crime. However it said that a reasonable doubt remained that they were guilty of the alleged acts.

Juridična fraza »reasonable doubt«, ki resnično vedno pomeni »dvom«, v tem primeru nima tega pomena: kar želi avtor povedati, da po mnenju sodišča proti obtoženim ni bilo zadostnih dokazov, za čimer nato sledi prislov »however«, ki razlago Janševega Zbora za republiko popolna zruši: »however« nujno vpeljuje navajanje nasprotnih dejstev ali okoliščin. Avtor besedila želi povedati, da je navzlic nezadostnim dokazom ostal sum, da so obtoženi krivi očitanih dejanj. In ne tega, da je ostal dvom, da so nedolžni (ali krivi), kajti dokler govorimo o dvomu v eno ali drugo smer,  njegov sam obstoj nujno zahteva sledenje načelu »in dubio pro reo«, v dvomu v korist obtoženega.

Stavek »However it said that a reasonable doubt remained that they were guilty of the alleged acts« ni mogoče razumeti drugače kot na način, da »doubt« na tem mestu pomeni sum in ne dvom, saj sicer protidejstvenost, ki jo zahteva prislov »however«, povsem obvisi v zraku. S tem se Janša, Tomšič, Šturm in ostali močno motijo v svoji interpretaciji in še bolj v obsodbi medijev, ki naj bi poskrbeli za napačen prevod.

Da je temu tako, povsem pritrjuje še en citat iz drugega medija, ki govori o istem. Namreč niti Janševim varovancem se ni utrnilo, da omenjeni stavek morda sploh ne zrcali stališča sodišča, temveč gre le za besede in interpretacijo državnega tožilca, ki je bržkone moral govoriti v razočaranju.  A ta detajl za samo semantiko ni bistven. Poglejmo si še en medij, ki poroča o sodnem razpletu na Finskem:

State prosecutor Jukka Rappe said the SPO would decide shortly whether or not to appeal the ruling. “The court dismissed the charges because of a lack of evidence, but it did acknowledge that reasonable doubts existed to suggest that everything was not right with this defense deal with Slovenia,” Rappe said.

Stavek je po smislu povsem identičen zgornjemu. Sodišče je obtožene oprostilo obtožb zaradi pomanjkanja dokazov, toda hkrati je priznalo (»but it did acknowledge«) obstoj razumnih sumov (in ne dvomov), ki nakazujejo, da v poslu s Slovenijo ni bilo vse zakonito.

»Reasonable doubt« v tem stavku potrdi začetno branje: nemogoče ga je prevesti z »dvom« in razumeti kot klasičen terminus technicus; Rappe pač ni želel reči, da obstoja dvom v to, da vse v poslu s Slovenijo ni bilo zakonito, temveč nasprotno: da obstaja sum, da ni bilo. Kdorkoli je že odgovoren za neobičajno uporabo tehničnega termina z utečenim pomenom, to ni mogel biti slovenski prevajalec.

Kako so se novinarji opravičevali

In zgodilo se je prav to: Janševi so na vso moč zagnali vik in krik, terjali popravke v STA, Delu in drugih medijih ter jih, vsaj ponekod, tudi dosegli. V STA so klonili pred nesmiselnimi pritiski (resda »reasonable doubt« ni »resen« sum, je pa sum in ne dvom). Stranka SDS je dosegla popravek, ki so ga oblikovali takole in priznali svojo napako (ki je v resnici ni):

POPRAVEK: Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie (dopolnjeno)

Ljubljana, 31. januarja (STA) – V zvezi z vsebino novice Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie, ki je bila objavljena v servisu STA v četrtek, objavljamo popravek.

V novici z naslovom Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie (dopolnjeno) z odzivom finskega tožilca je STA med drugim zapisala: “Sodišče je sicer dodalo še, da čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, pa ostaja resen sum, da je prišlo do podkupovanja, poročata tako STT kot finska televizija Yle.” Ta prevod ni točen, v zahtevi za objavo popravka navaja SDS. Poročanje finskih medijev se glasi: “Kljub vsemu, je dejalo (sodišče), ostaja razumen dvom o tem, da so obtoženi dejanje storili.” (“However it said that a reasonable doubt remained that they were guilty of the alleged acts.”).

Popravljeno vest objavljamo v celoti:

Za konec

Česa nas nauči ta zgodba? Da nikoli ni dopustno kloniti pred pritiski, da potrebujemo nekaj več kontekstualnega branja angleščine, da nekateri politiki in njihovi pribočniki radi uporabljajo metamanipulacije in na koncu še bistveno: da se vse to lahko odvija nekaznovano in neodkrito, ker se javnosti in medijem v glavnem za vse fučka. Vedno znova ugotavljam resignirano (in si grem na živce), da v javnem diskurzu zmaga tisti, ki dlje časa vpije in ne tisti, ki ima prav. V opisanem primeru je nekdo izkoristil dejstvo, da obstaja v pravu regula o dvomu (in dubio pro reo) in z njo povezana fraza »reasonable doubt«, ki govori o tem, da se obstoj dvoma vedno razume v korist obtoženca in da je takrat, ko zoper njega ni dokazov, treba ravnati po principu izključitve slehernega razumnega dvoma (»beyond reasonable doubt«), ki bi lahko obstajal glede tega, da obtoženec ni kriv. Prvotni slovenski prevod je ostal na tej točki smiselno točen; v resnici je manipulativen njegov popravek.

STA doubt dvom sum Patria

Zbor za republiko doubt dvom Šturm

Priloga: popravljena vest na STA v celoti.

POPRAVEK: Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie (dopolnjeno)

Ljubljana, 31. januarja (STA) – V zvezi z vsebino novice Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie, ki je bila objavljena v servisu STA v četrtek, objavljamo popravek.

V novici z naslovom Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie (dopolnjeno) z odzivom finskega tožilca je STA med drugim zapisala: “Sodišče je sicer dodalo še, da čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, pa ostaja resen sum, da je prišlo do podkupovanja, poročata tako STT kot finska televizija Yle.” Ta prevod ni točen, v zahtevi za objavo popravka navaja SDS. Poročanje finskih medijev se glasi: “Kljub vsemu, je dejalo (sodišče), ostaja razumen dvom o tem, da so obtoženi dejanje storili.” (“However it said that a reasonable doubt remained that they were guilty of the alleged acts.”).

Popravljeno vest objavljamo v celoti:

Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie

Finsko okrožno sodišče v kraju Hämeenlinna je predstavnike finske Patrie danes oprostilo vseh obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Sloveniji. Kot je odločilo, tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb podkupovanja, državi pa je naložilo plačilo sodnih stroškov v višini 1,235 milijona evrov, poroča finska tiskovna agencija STT.

Sodišče je sicer dodalo še, da kljub vsemu ostaja razumen dvom o tem, da so obtoženi dejanje storili, poročata tako STT kot finska televizija Yle.

Glavni tožilec Jukka Rappe je s kolegom Timom Kokkomäkijem v sporočilu za javnost povedal, da razmišlja o pritožbi na višje sodišče v Turkuju in da bo odločitev o tem sprejel prihodnji teden. Tudi sicer naj bi imelo tožilstvo za pritožbo teden dni časa.

Na zatožni klopi je bila peterica nekdanjih visokih uslužbencev Patrie, nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen, direktor prodaje Tuomas Korpi ter glavni finančni direktor Kai Nurmio.

Obtoženi so bili podkupovanja slovenskih predstavnikov, da bi tako dosegli izbiro Patrie za nakup 135 oklepnikov za Slovensko vojsko. Leta 2006 je Patria s slovensko stranjo podpisala pogodbo v vrednosti 278 milijonov evrov.

Krivdo so zavračali in vztrajali, da s poslom ni bilo nič narobe. Sodišče v Hämeenlinni jim je danes pritrdilo in razsodilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb o podkupovanju. V Patrii so že izrazili zadovoljstvo z razsodbo in jo ocenili za pričakovano.

“Sodba je po našem mnenju upravičena, tako pravno kot tudi v luči dokazov. Patria nima razloga, da bi se na to sodbo pritožila. Bomo jo sicer še podrobno pregledali,” je poudarila vodja Patriine odvetniške ekipe Sirpa-Helena Sormunen.

Wiitakorpi pa je za STT dejal, da “je vseskozi zaupal v finski pravosodni sistem, da bo ugotovil prava dejstva”. Izrazil je še pričakovanje, da se tožilstvo na sodbo ne bo pritožilo in da bo zanj zadeva končana.

Glavni tožilec Rappe je sicer za Wiitakorpija, Hulkkonena, Niittynena in Korpija zahteval dve leti zaporne kazni oz. eno leto pogojne zaporne kazni za Nurmija. Sprva je sicer za prve štiri zahteval še pol leta zapora več, a je nato zahteve znižal. Kot navaja STT, na Finskem manj kot dveletna zaporna kazen običajno pomeni pogojno kazen.

Rappe je zahteval tudi pol milijona evrov kazni za Patrio, ki je sicer v 73,2-odstotni lasti finske države. Tudi tu je znižal zahteve s prvotnih 600.000 evrov.

Med obtoženci je bil sprva tudi direktor trženja Jarmo Puputti, ki je bil obtožen industrijskega vohunjenja, a je tožilstvo sredi procesa obtožbe zaradi zastaranja umaknilo.

V prvem komentarju po današnji razsodbi je Rappe za slovenski tednik Mladina dejal, da ga “ne preseneča”, da želi prvostopenjsko sodišče zavreči obtožbe, ker gre “za težek primer, v katerem so prevladovali posredni dokazi”. Izpostavil pa je, da je sodišče kljub oprostilni sodbi poudarilo, da obstaja utemeljen sum podkupovanja.

V odzivu za Yle pa je Rappe še menil, da je na razsodbo sodišča vplivala tudi odločitev, da se ponovno loči slovenski primer od podobnega primera prodaje oklepnikov Hrvaški, kjer je med osumljenimi, da je prejel podkupnino, tudi bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić. Sodišče je namreč procesa najprej združilo, po nenadni smrti glavnega sodnika novembra lani pa ju je ponovno ločilo.

Za STT je glede tega pojasnil, da bodo zdaj o primeru razsojali povsem novi sodniki, čeprav je tožilstvo načrtovalo proces, kot da bo šlo za enoten primer. Tako je na primer tožilstvo načrtovalo zaslišanje določenih prič, ki jih niso zaslišali med primerom za Slovenijo, med njimi tudi posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla, je še povedal za STT.

Afera je pred tem doživela dve obsodilni sodbi na prvi stopnji na sodiščih na Dunaju in v Ljubljani. V Avstriji je bil na enoletno zaporno kazen obsojen posrednik Patrie Riedl, v Sloveniji pa tedanji slovenski premier Janez Janša, prvi mož Patriinega zastopnika v Sloveniji, podjetja Rotis, Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič. Obsojeni krivdo zavračajo in so se na sodbo tudi pritožili. Sodba tako še ni pravnomočna.

V Sloveniji sicer trenutno poteka še sojenje upokojenemu brigadirju Petru Zupanu in slikarju Juretu Cekuti v t. i. zadevi Patria II. Zupan naj bi Cekuti predal dokumente v zvezi s projektom bojnih vozil, Cekuta pa nato naprej Riedlu, za kar je na svoj avstrijski bančni račun prejel dobrih 460.000 evrov.

Kot je za STA povedala novinarka STT Merje Akerlind, ki je v Hämeenlinni spremljala objavo razsodbe finskega sodišča, je sodba spisana na nekaj več kot 80 straneh. Sodišče v njej med drugim tudi opozarja, da v finski zakonodaji ni kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in da četudi je morda do te prišlo v Sloveniji, na Finskem tega ne morejo kazensko preganjati.

Prav tako je sodišče izpostavilo, da četudi so bile v Avstriji in Sloveniji izrečene obsodilne sodbe, to še ne pomeni, da so bili predstavniki Patrie tisti, ki so storili kaznivo dejanje. Jasno pa je, da sta imela Riedl in Cekuta s Patrio pogodbo o sodelovanju in po mnenju sodišča je normalno, da sta zastopniku Patrie za Slovenijo Niitynenu dala določene informacije, je še povzela Akerlindova.

Ni pa povsem jasno, ali so Crnkovič, Zagožen, Cekuta ali Krkovič dejansko delovali kot posredniki do Janše ali stranke SDS in ali so Janša, Krkovič in Zupan vedeli za kake podkupnine oz. obljube o podkupninah, po navedbah Akerlindove še meni finsko sodišče.

Sodišče je izpostavilo tudi, da je v Sloveniji odločitev o nakupu oklepnikov sprejemala posebna komisija, nobenih dokazov pa ni, da so imeli slovenski akterji vpliv na to komisijo. Krkovič bi sicer lahko imel vpliv na seznam tehničnih zahtev v razpisu, a dokazi za sodišče niso dovolj trdni, je za STA še pojasnila finska novinarka.

Mali medijski vademekum: kako manipulativno obogatiti besedilo

V učni lekciji majhnih medijskih trikov za nadebudne novinarske začetnike, s katerimi lahko brez težav in protestiranj osvojimo slovensko medijsko krajino z manipulacijami, smo si med drugim ogledali načine fabriciranja STA vestičk z odvzemanjem vsebine – na primeru Večera.

Danes si poglejmo praktični primer, kako jih lahko nadgradimo z dodajanjem. Včerajšnja Demokracija ponuja dober zgled. Zapis je podpisan s »STA, SDS, M. B.«; manevre podpisovanja pod besedila z zlorabo STA (ne da bi ta imela kaj proti) smo si že večkrat ogledali in ne potrebujejo dodatnih pojasnil.

Pojdimo torej k prispevku z »Ali »vstajniki« pripravljajo teren za tehnično vlado pod vodstvom Potočnika?«.

Demokracija manipuliranje STA

V njej sicer ne bomo zasledili niti besedice o naslovni premisi, ampak nič hudega: itak je šteje le, da se dobro bere. In zdaj k poudarkom.

Originalna vsebina STA se je glasila:

Vstajniška gibanja so na današnji protestni novinarski konferenci pred Državnim zborom izrazila zahtevo po transparentnem, nekoruptivnem, neklientelističnem vodenju, upravljanju in kadrovanju v državnih podjetij. Da bi se takšno kadrovanje ustavilo, v četrtek popoldne pred DZ pripravljajo protestni shod.

Novinarji Demokracije so jo uspešno preoblikovali v:

Samooklicana vstajniška gibanja so na današnji protestni novinarski konferenci pred državnim zborom izrazila zahtevo po transparentnem, nekoruptivnem, neklientelističnem vodenju, upravljanju in kadrovanju v državnih podjetij. Da bi se takšno kadrovanje ustavilo, v četrtek popoldne pred državnim zborom pripravljajo protestni shod.

Originalna vsebina STA se je glasila:

“Vstajniška gibanja imamo enotno sporočilo – dovolj je plenjenja. Zato bomo tudi skupaj v četrtek prišli pred DZ, kjer se bomo pridružili shodu proti korupciji in političnemu kadrovanju,” je napovedal Uroš Lubej iz gibanja Vseslovenska ljudska vstaja.

Novinarji so jo uspešno preoblikovali v:

“Vstajniška gibanja imamo enotno sporočilo – dovolj je plenjenja. Zato bomo tudi skupaj v četrtek prišli pred DZ, kjer se bomo pridružili shodu proti korupciji in političnemu kadrovanju,” je napovedal Uroš Lubej iz gibanja Vseslovenska ljudska vstaja. Lubej je sicer znan kot dober prijatelj nekdanjega šefa propadlega Zaresa Gregorja Golobiča.

Originalna vsebina STA se je glasila:

Do upravljanja državnih podjetij pa je bil zelo oster nekdanji član uprave Agencije za upravljanje državnih naložb Marko Golob, sicer predstavnik Odbora za pravično in solidarno družbo.

Novinarji so jo uspešno preoblikovali v:

Do upravljanja državnih podjetij pa je bil zelo oster nekdanji član uprave Agencije za upravljanje državnih naložb Marko Golob, sicer predstavnik Odbora za pravično in solidarno družbo in preverjen kader tranzicijske levice, ki je lani kot član AUKN vseskozi sabotiral reformna prizadevanja Janševe vlade.

Originalna vsebina STA se je glasila:

Kar se tiče upravljanja državnih podjetij pa je profesor na Ljubljanski univerzi in sodelavec OECD Andrej Rus zatrdil, da ni nič narobe, če ima vlada vpliv na državna podjetja, saj mora dober gospodar ustrezno upravljati s premoženjem. “Problem je, da imajo vpliv politične stranke in da si stranke prilaščajo podjetja. Stranke pa niso isto kot država. To je tisto, na kar nas je opozoril OECD,” je povedal Rus.

Novinarji so jo uspešno preoblikovali v:

Kar se tiče upravljanja državnih podjetij pa je profesor na Ljubljanski univerzi in sodelavec OECD Andrej Rus (nekdanji podpredsednik propadlega Zaresa) zatrdil, da ni nič narobe, če ima vlada vpliv na državna podjetja, saj mora dober gospodar ustrezno upravljati s premoženjem. “Problem je, da imajo vpliv politične stranke in da si stranke prilaščajo podjetja. Stranke pa niso isto kot država. To je tisto, na kar nas je opozoril OECD,” je povedal Rus.

Kakor lahko vidimo, je novinarska tehnika komplementiranja STA novice silno učinkovita – v  tem primeru se dodatni vstavki ali vrinki navezujejo na personalizirano propagandno opremo subjektov, ki v njej nastopajo, s pomočjo diskreditacijskih označevalcev. Seveda ne smemo ostati pri tako malo domišljije: možnosti bogatenja osnovnega besedila so raznovrstne. Poskusite!

Na ta način zdaj lahko dopolnimo že našteta splošna načela medijskega vademekuma za uspešne novinarje s točko številka (5):

Splošna načela

(1) Vzemite STA vest in ji dodajte svoj naslov, ki ne odraža vsebine prispevka. Stvar podpišite kot »STA« in dodajte še kakšno inicialko, ki nakazuje uredniški poseg. Sicer kršite kodeks, ampak se ne sekirajte, nič vam ne morejo.

(2) Uporabite STA vest in ji dodajte svoj naslov, ki ne odraža vsebine prispevka. Toda STA vest lahko tudi popestrite s kakim dodatnim sočnim stavkom ali dvema, za katere ni čisto nujno, da se navezujejo na vsebino vesti; lahko so tudi vaš komentar. Stvar podpišite kot »STA« in dodajte še kakšno inicialko, ki nakazuje uredniški poseg. Sicer s tem posegate v pravila objav vesti STA in kršite kodeks, ampak se ne sekirajte, nič vam ne morejo.

(3) Iz besedila vzemite poudarek, ki kompromitira neko osebo, združbo, dogodek, dejanje ali stanje stvari v skladu s politično ali ideološko agendo, ki ji sledite. Variacije uporabe so neskončne.

(4) Vzemite STA vest in iz nje izločite stvari, ki vam ne ustrezajo: imena, dejanja, osebe, časopisne hiše. Sicer s tem posegate v pravila objav vesti STA in kršite kodeks, ampak se ne sekirajte, nič vam ne morejo.

(5) Vzemite STA vest in ji po potrebi za svoje politične ali druge manipulativne potrebe dodajte sočne opise, ki vam lahko koristijo pri doseganju svojih političnih ali drugih ciljev. Brez skrbi, ne le, da vam nič ne morejo, nihče ne bo niti opazil, kaj šele protestiral.