Kdo bo pogrešal komunajzarje? Janševa in Kacinova zasebna proslava kot izraz politike izključevanja

Reakcija predsednika vlade tik pred državno proslavo ob dnevu suverenosti v Kopru jezno diagnosticira sovražnike Slovenije. Zakaj se zdi pomembna za krajšo analizo? Ker v njej tako značilno razkrije klasično plat svoje psihopolitike izključevanja in ustvarjanja sovražnika. Ta je najbolj odmevno, nikakor pa ne zgolj v njej, pripeljala do tega, da se je udeležbi odpovedala... Continue Reading →

Kacinove tri manipulacije s proslavo: dogovor brez dogovora, nezaželena petokraka zvezda in osvoboditev Slovenije

Jelko Kacin je kot predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve očitno prevzel precej zahtevno nalogo, in to v zanj ne najbolj ugodnem zdravstvenem stanju. Ni majhen napor ne le organizirati državne slovesnosti, temveč tudi pojasnjevati, zakaj so na njih nekateri simboli nezaželeni, zakaj predsednici republike ni treba govoriti in zakaj Slovenija nenadoma praznuje... Continue Reading →

Paranoidna psihopropaganda in štirje referendumi: vlada ustvarja mnogoteri lik »sumljivega državljana«

Kaj imajo skupnega prejemnik socialne pomoči, tujec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, novinar javne radiotelevizije in posameznik, ki se znajde pred parlamentarno preiskovalno komisijo? Na prvi pogled malo. Njihovi položaji zadevajo različna področja: socialno varnost, politično participacijo, javno obveščanje in parlamentarni nadzor. Toda v referendumski kampanji jih morda povezuje ista politična operacija psihopropagandne narave, kajti... Continue Reading →

Predsednica države kot ruska agentka: kako deluje psihopolitika paranoje?

Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado naslovil pobudo, naj predsednici republike preneha posredovati obveščevalne podatke zaradi možnega suma njenih povezav z rusko vohunsko mrežo. Že samo dejanje kaže zelo značilne elemente ne le političnega konspiracizma, ampak nečesa širšega, kar že dolga leta imenujem psihopolitika paranoje, kar je tisti politični slog, s katerim vladajoča politika... Continue Reading →

Epistemologija sumničenja: kaj imajo skupnega prometna nesreča predsednice republike, afera Baričevič in afera Fotopub?

Mineva že drugi teden neskončnih ugibanj o prometni nesreči predsednice republike, okoli katere se vrtijo številna ugibanja, očitki, namigi in obtožbe. Kaj smemo vedeti o dogodku, kdo je kriv za nesrečo? Je kriv šofer ali ni? Kakšen režim vožnje in varnostno razdaljo bi moral upoštevati? Kdo so bili sopotniki? Kdo so njene prijateljice? Zakaj so... Continue Reading →

Slovenska politika se radikalno radikalizira

Se del slovenske politike radikalizira? O tem ni več posebnega dvoma, četudi marsikdo, pravzaprav kar večina, navedenega ne zna opaziti ali zaznati. Slovenska desnica, in govoril bom o njej, vsebinsko in programsko postaja skrajna v svojih političnih stališčih in ambicijah. To dejstvo lahko obravnavamo bodisi kot posebnost znotraj države ali prepoznavamo njeno paralelno radikalizacijo na... Continue Reading →

Zdaj delujejo že v imenu Dobrega: Grimsova remigracija

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar zadnje čase izpostavlja, da doživlja država porast nezakonitih migracij in »tihotapstvo cveti«. Po njegovem se državljani tretjih držav kot turisti pogosto pripeljejo v samo regijo, predvsem Zahodnega Balkana, nato pa »nezakonito« prehajajo meje v ciljne države. Da so migranti nezakoniti, kar je v mednarodnem okolju kontroverzen opis, je njegov... Continue Reading →

Uspavanje volivcev in mobilizacijski naboj teorij zarot

Zakaj Janez Janša decidirano ne zaupa javnomnenjskim anketam in zakaj je to nezaupanje povzdignil v status političnega principa? Nenavadna, a hkrati tudi smiselna je konspirativna logika, ki jo širi SDS ob vseh javnih anketah že cele mesece, celo leta ali širše, tudi onstran volilnih kampanj: pri tem sledi prepričanju, da jim ne smemo verjeti, ker... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑