::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
»Grozljivo velike krogle toče, polne strupov včeraj v Italiji - nesli v laboratorij, analiza pokazala, da je v resnici sestavljeja iz aluminija, barija in stroncija, za zdravje zelo nevarnih elementov, kjer bi morala biti samo voda in nič drugega. Neizpodbiten dokaz, da to ni naraven led.« Sezona anticepilskih teorij zarote se je sredi letošnjega nevihtnega... Continue Reading →
Lahko bi zmanjkalo toaletnega papirja, kaj pa potem? Kaj točno se je dogajalo na Ptuju, kjer so se zaposleni uprli sprejemu s koronovirusom okuženih starostnikov? Je razlog za upor res lahko strah pred širitvijo okužbe na druge bolnike in osebje bolnišnice ter potencialno na njihove najbližje? Mar ni tako tudi v drugih bolnišnicah po državi,... Continue Reading →
Zakaj Janez Janša decidirano ne zaupa javnomnenjskim anketam in zakaj je to nezaupanje povzdignil v status političnega principa? Nenavadna, a hkrati tudi smiselna je konspirativna logika, ki jo širi SDS ob vseh javnih anketah že cele mesece, celo leta ali širše, tudi onstran volilnih kampanj: pri tem sledi prepričanju, da jim ne smemo verjeti, ker... Continue Reading →
Zimzeleni 'strici iz ozadja' so zopet v modi. No, saj nikoli niso nehali biti. Teorije zarot, ki včasih mejijo na individualno paranojo, so že desetletja modus operandi slovenskih političnih figur in vedno bolj tudi medijev. Z njihovo pomočjo zmagujejo na volitvah. No, zmagujejo v navezi z njimi – včasih premišljeno, spolitizirana trobila, in včasih ne,... Continue Reading →
Miha Mazzini je v imenitni psihološki skici neke vaške paranoje zajel paleto občutkov in vtisov na meji med ksenofobijo, slovensko provincialno zadrtostjo in protislamsko blodnjavostjo. Bojim se, da ne velja le lokalno. Na primeru obupanega dr. Ahmeda Pašića, ki po vrnitvi v Slovenijo z ženo ni mogel najti službe in se je ravnokar odločil, da... Continue Reading →
Doslej je veljalo, da je retorika predsednika vlade Mira Cerarja prepoznavno racionalna, pravniško logična in pusta, seveda z obveznimi elementi različno doziranih moralnih podukov. Prav to je bilo najbrž tisto, kar je na lanskih volitvah večina Slovencev prepoznala kot pravo, strpno in dovolj apolitično držo, ki ji gre zaupati. Zanimivo je spremljati, kako ta retorika... Continue Reading →
Včasih se zdi, da se slovenski mediji izjemoma celo lotijo analize obstoja teorij zarot in njihove družbene uspešnosti. Kako to počnejo, na podlagi katere matrice prepričanj in predpostavk? V spodnjem članku iz Dela so za osnovni motiv vzete zadnje čase modni kemični repki (chemtrails) in razprave o umiku obveznega cepljenja. Omenimo v kratkem, do kakšnih... Continue Reading →
Lep primerek, kako sta se psihopolitika paranoje in paranoidizacija medijev ujeli v isti točki, celo v naslovu prispevka, vse za ceno enega žetona: No, ujeli sta v načeloma »resni« Slovenski tiskovni agenciji. Lahko bi dejali, da se novinarsko dojetje in posledična prezentacija novice, očitno uredniško skrita za nekakšno poročilo o »zanimivem poudarku« iz intervjuja za... Continue Reading →
Na Planetu Siol s pomočjo psihologinje dr. Veronike Podgoršek svarijo pred nevarnostmi, ki jih lahko prinese veseli december, ko včasih menda malce preveč popijemo in posledično še lažje proizvedemo kakšno nepotrebno ljubezensko afero. Kaj storiti? Navodila so krepka. Podgorškova ponuja manjšo serijo navodil, utemeljeno na nečem, čemur bom rekel paranoja prevare – torej bolezenskem strahu,... Continue Reading →
Poslanec SDS Jožef Jerovšek premore zelo poseben smisel za politično retoriko in verovanjski odnos do nje. Ko govori, izkazuje neverjetno prepričanje v vse, kar mu pade na jezik (in tega ni malo, selekcij skoraj ni), čeravno je človeku povprečne pameti hitro jasno, da nič od povedanega ne more biti res. Kar ostane za Jerovškovim nastopom,... Continue Reading →
Naključje, ključna beseda v paranoidnem žargonu. Pojem, ki z ukinitvijo spremeni ne le subjektov pogled na svet, ko svet postane strogo strukturirana smiselna celota, temveč omogoči tudi gotovost pogleda vnaprej in posledično »diagnostiko« dogodkov do te mere, da zaradi njihove predvidljivosti lahko sklepa stave. Kajti zazdi se mu, da je vse predvidljivo.Janša ve in pozna... Continue Reading →
V refleksu koprske občine na imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča (naveza Boris Popovič in Sebastijan Jeretič odlično deluje) je nekaj že videnega. Teza je enostavna, kot mora biti, lahko razumljiva za Koprčane: da bi ubranili »našega« Gašparja, bomo na vse glas vpili, da nam Koper ugrabljajo centralisti, umazanci iz Ljubljane. Dajmo, zaigrajmo na lokalpatriotska čustva. Že-videno... Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.