Predsednica države kot ruska agentka: kako deluje psihopolitika paranoje?

Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado naslovil pobudo, naj predsednici republike preneha posredovati obveščevalne podatke zaradi možnega suma njenih povezav z rusko vohunsko mrežo. Že samo dejanje kaže zelo značilne elemente ne le političnega konspiracizma, ampak nečesa širšega, kar že dolga leta imenujem psihopolitika paranoje, kar je tisti politični slog, s katerim vladajoča politika... Continue Reading →

Epistemologija sumničenja: kaj imajo skupnega prometna nesreča predsednice republike, afera Baričevič in afera Fotopub?

Mineva že drugi teden neskončnih ugibanj o prometni nesreči predsednice republike, okoli katere se vrtijo številna ugibanja, očitki, namigi in obtožbe. Kaj smemo vedeti o dogodku, kdo je kriv za nesrečo? Je kriv šofer ali ni? Kakšen režim vožnje in varnostno razdaljo bi moral upoštevati? Kdo so bili sopotniki? Kdo so njene prijateljice? Zakaj so... Continue Reading →

Slovenska politika se radikalno radikalizira

Se del slovenske politike radikalizira? O tem ni več posebnega dvoma, četudi marsikdo, pravzaprav kar večina, navedenega ne zna opaziti ali zaznati. Slovenska desnica, in govoril bom o njej, vsebinsko in programsko postaja skrajna v svojih političnih stališčih in ambicijah. To dejstvo lahko obravnavamo bodisi kot posebnost znotraj države ali prepoznavamo njeno paralelno radikalizacijo na... Continue Reading →

Zdaj delujejo že v imenu Dobrega: Grimsova remigracija

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar zadnje čase izpostavlja, da doživlja država porast nezakonitih migracij in »tihotapstvo cveti«. Po njegovem se državljani tretjih držav kot turisti pogosto pripeljejo v samo regijo, predvsem Zahodnega Balkana, nato pa »nezakonito« prehajajo meje v ciljne države. Da so migranti nezakoniti, kar je v mednarodnem okolju kontroverzen opis, je njegov... Continue Reading →

Uspavanje volivcev in mobilizacijski naboj teorij zarot

Zakaj Janez Janša decidirano ne zaupa javnomnenjskim anketam in zakaj je to nezaupanje povzdignil v status političnega principa? Nenavadna, a hkrati tudi smiselna je konspirativna logika, ki jo širi SDS ob vseh javnih anketah že cele mesece, celo leta ali širše, tudi onstran volilnih kampanj: pri tem sledi prepričanju, da jim ne smemo verjeti, ker... Continue Reading →

Jeseniška Al Kaida in lokalne paranoje

Miha Mazzini je v imenitni psihološki skici neke vaške paranoje zajel paleto občutkov in vtisov na meji med ksenofobijo, slovensko provincialno zadrtostjo in protislamsko blodnjavostjo. Bojim se, da ne velja le lokalno. Na primeru obupanega dr. Ahmeda Pašića, ki po vrnitvi v Slovenijo z ženo ni mogel najti službe in se je ravnokar odločil, da... Continue Reading →

“Ta vlada nekoga moti” ali spet o stricih

Doslej je veljalo, da je retorika predsednika vlade Mira Cerarja prepoznavno racionalna, pravniško logična in pusta, seveda z obveznimi elementi različno doziranih moralnih podukov. Prav to je bilo najbrž tisto, kar je na lanskih volitvah večina Slovencev prepoznala kot pravo, strpno in dovolj apolitično držo, ki ji gre zaupati. Zanimivo je spremljati, kako ta retorika... Continue Reading →

STA o Črtomirjevi učni uri o parklju iz Murgel

Lep primerek, kako sta se psihopolitika paranoje in paranoidizacija medijev ujeli v isti točki, celo v naslovu prispevka, vse za ceno enega žetona: No, ujeli sta v načeloma »resni« Slovenski tiskovni agenciji. Lahko bi dejali, da se novinarsko dojetje in posledična prezentacija novice, očitno uredniško skrita za nekakšno poročilo o »zanimivem poudarku« iz intervjuja za... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑