Reporter in cenzura napovednika na TV Slovenija

»Danes v Reporterju! Italijanski dosje Lidije Glavina. Ozadje nakupa luksuzne vile ministra Klemenčiča. Mreža podjetij tajkuna Petriča v davčnih oazah. In bankomat Dejana Židana.« Vsebina zgornjega oglasa za revijo Reporter je bila na Televiziji Slovenija zavrnjena kot neprimerna. Posledično so se odločili, da takšnega oglasa, dolgega 15 sekund, ne predvajajo: https://youtu.be/nvaHxHQYLkE Razlogi so sumljivi. Čeprav... Continue Reading →

O Kolektorju pa raje nič

O tem, kako novinarski psi čuvaji neradi ali sploh ne poročajo o svojih lastnikih, sem že nekajkrat pribeležil svoja opažanja. Sploh takrat, ko gre za zanje neprijetne novice, osebno življenje ali težave v njihovih podjetjih. Včasih se celo odločijo svojega lastnika braniti: recimo Slovenske novice v primeru obtožb na račun Stojana Petriča. Ta gospodarstvenik, ki stoji... Continue Reading →

Bulčeva cenzura ali ko žica zareže v jedro kulture

Kaj vse bodo očitali Maretu Bulcu, režiserju letošnje Prešernove proslave v Cankarjevem domu? Da je nezreli attention whore, politični agitator, ki pljuva čez državne simbole in s tem kompenzira svoj umetniški manko? Je pred nami fotorobot predrzneža s psihološkimi motnjami s ciljem ukrasti šov lavreatom? Spodaj je spisek nekaterih dosedanjih možnosti, ki so zaenkrat realnost... Continue Reading →

Resnica sveta na necenzuriranem pločniku

Ne morem verjeti, ekspredsednik DNS in duplicirani gospodarsko-notranji Večerov urednik me je objavil. Po pomoti, seveda. Res le na Facebooku in seveda le zato, ker ni vedel. Da sem avtor in obenem še grafitarski izvajalec pločniških misli, tam nekje med Cankarjevo in Partizansko v Mariboru:   Mea culpissima culpa, ni bilo namerno. Nisem želel, da... Continue Reading →

Katera stališča o beguncih ne pridejo v medije

Kaj mora storiti civilna družba v javni objavi sredi begunske krize, da vas bodo slovenski množični mediji v celoti obšli? Vzemimo dva primera nedavnih stališč, poslanih medijem. Prvo podpisujeta Časopis za kritiko znanosti in Protirasistična fronta brez meja. Drugo podpisuje Alternativna akademija. Teme, ki jih odpirata in so vredne polnega zamolčanja, so naslednje: --- obsodba... Continue Reading →

Arbitražne novinarske race, ki so nenadoma izginile

Zakaj so pri Planetu Siol umaknili članek z Vasilko Sancin, pravnico in strokovnjakinjo za mednarodno pravo, ne vemo. V njem so bila zanimiva stališča o zadnjem arbitražnem škandalu, kjer so ji pripisali izjavi »To so očitno spet nekakšne novinarske race, ki jih je bilo že zelo veliko« in »Tudi mi lahko objavimo, da imamo prisluhe o... Continue Reading →

Kajpajevstvo ali o nepomembnosti mahanja s cenzuro

Večkrat se spomnim na naslednjo parafrazo znane krilatice: V našem mediju ni cenzure. Prejšnji teden smo cenzurirali zadnjega, ki je to menil. Hvaležen sem Večerovim novinarjem, ker so mi jasno in brez pretvarjanja namignili, da v njihov časopis ne sodim: iskrenost je pač vrlina. Ampak vsakič brez slehernega dodanega argumenta. Verjetno za medijskega kritika –... Continue Reading →

Komentarji in pooblaščenkin strah pred cenzuro

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik nasprotuje predlaganim spremembam novele o medijih na točki, ko poskuša ta povečati pristojnosti in odgovornost medijev tudi za vsebino spletnih uporabniških komentarjev: Na osnutek novele zakona se je že odzvala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je izpostavila, da predlagani ureditvi nasprotuje. Opozorila je na dve pasti. Prva je ta, da bodo... Continue Reading →

Lorenci o svojem cenzorju Jančiču

Mladinin kolumnist Janko Lorenci o Petru Jančiču, svojem cenzorju, zaradi katerega je predčasno zapustil Delo. O lažni solidarnosti, medijski »permisivnosti« in tem, čemur sam pravim novinarski (cehovski) mazohizem, večno živ: Nedavno sem gledal Tarčo na nacionalni TV in postalo mi je slabo. O sodbi ustavnega sodišča o Patrii je razpravljal tudi Peter Jančič, novinar Dela,... Continue Reading →

Kdo so bili torej Večerovi cenzorji?

Zgodbe o tem, kaj se je dogajalo v medijskih hišah pod političnimi prevzemi, so bile vsa ta leta javno pretežno zamolčevane. Z veliko skrbnosti. Poglavitni nosilci molka so bili pač novinarji sami – javnosti največkrat niso privoščili odkrite obelodanitve sramote o dogajanju v lastnih vrstah, z izjemo kakšne splošne izjave novinarskega aktiva. Lep primer je... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑