Studia City zaenkrat več ni, zaradi koronavirusa, torej je čas za drugo, kratko pogovorno oddajo z Marcelom Štefančičem jr. Z intrigantnim povabilom k ogledu: »Kaj se zdaj dogaja v glavi novega koronavirusa? V glavi, ki je nima«. Nedvomno resen strokovni izziv za virologinjo dr. Tatjano Avšič Županc, vprašanja so se dopolnjevala nekako v spodnjem zaporedju,... Continue Reading →
Slovenija kot vsota nenadomestljivih: o novoletni poslanici
So metafore in analogije, s katerimi je zaslovel Marjan Šarec, tako rekoč nujni spremljevalec njegovega osebnega kognitivnega mapiranja in pogleda na svet? Ali brez njih sploh zmore? Kdor je poslušal njegovo novoletno poslanico, jih je tistih običajnih in »klasičnih« naštel za vzorec, npr. v stavku, da je čas naš neusmiljen sopotnik, ki kruto hiti in... Continue Reading →
Pahor skozi Platona: šoštanjski demoni in okoljska prihodnost
Redki so trenutki, ko se Borut Pahor izreka o ekologiji in mogoče še redkejši, ko se o famoznem projektu Teš 6, zaradi katerega je med drugimi bil tudi ovaden. Glede na velikansko soodgovornost nekoga, ki je obtežen z bremenom funkcij nekdanjega predsednika SD in predsednika vlade, nastopijo omenjeni momenti le takrat, ko je v pojasnila... Continue Reading →
Občina vedno bolj (kot) gostilna: o argumentu iz interesa
Novi mariborski župan Saša Arsenovič se v začetku svojega mandata ne more ravno pohvaliti z delovanjem, ki bi upravičevalo pričakovanja vseh razočarancev po dveh debaklih: trpkih izkušnjah s Francom Kanglerjem in Andrejem Fištravcem. Nekatere zadnje epizode dišijo najmanj po tem, da se novinec v politiki obnaša miselno preveč trgovsko, morda pa tudi, in to vedno... Continue Reading →
Predsednikovi šarcizmi: premišljena strategija?
Novinarja Tadej Košmrlj in Uršula Zaletelj sta nedavno pripravila atraktiven radijski prispevek, na spletnih straneh RTV Slovenija kasneje naslovljen s »Šarcizmi so metaforične izjave, ki jih razume slehernik«. V rubriki Jezikanja sta na Valu 202 tokrat analizirala »uporabo prispodob, primer in pregovorov v govoru politikov, zlasti premierja Marjana Šarca. Kot pravi sam: 'Eden nekaj pove, potem pa... Continue Reading →
Šarčev obrat: brez ključev za zalivalce rož
Neodločnosti ob odstavitvi svojega generalnega sekretarja stranke predsedniku Marjanu Šarcu ne moremo očitati. Ni okleval z napovedjo njegovega takojšnjega odhoda. Toda po drugi strani je poskušal koruptivno dejanje nesimpatično relativizirati na številne načine. Z zamudo enega dneva je post festum dogajanje komentiral še na svojem Facebook profilu in poglobil opisani shizofreni odnos – vmes pa... Continue Reading →
Je Šarec ob odstavitvi sekretarja res kategorično obsodil politična lobiranja?
Je s tem, ko je Marjan Šarec žrtvoval generalnega sekretarja svoje stranke, dejansko tudi obžaloval prakso političnih pritiskov in kadrovanj? Če ne bi odstavil svojega generalnega sekretarja, ker je ta »rihtal« službo Igorju Šoltesu, bi s tem pokazal, da ima super dvojna merila. Zakaj? Ker je od svojega poslanca Darija Krajčiča zahteval, da odstopi s položaja,... Continue Reading →
»There is no free sandwich« ali zakaj je Krajčič moral oditi
Po včerajšnjem formalnem odstopu »tatinskega« Darija Krajčiča v parlamentu lahko ob bok zgodbi o njegovi kraji sendviča, ki je kakšna dva tedna prestreljevala slovensko in dosegla tudi mednarodno javnost, postavimo nekaj zaključkov. V zapisu Sendvič morala in politično čistunstvo sem že problematiziral tako poslančevo dejanje kot sankcije proti njemu. Dokazoval bom, da bi morali dogajanje,... Continue Reading →
Ničelna stopnja tolerance do filozofiranja: Šarec kot vratar v Platonovi Državi
Ima predsednik Marjan Šarec alergijo na »filozofiranje«? Jo ima že s tem, ko je dejal, da ne mara filozofiranja? Na to njegovo izjemno pogosto rabo fraze sem opozoril že v svojem zapisu Tri teze o Šarčevem populizmu: o politični blagodati zdrave kmečke pameti in razvil svoje videnje uspešnosti njegovega zdravopametnega populizma, kot mu pravim. Zato,... Continue Reading →
Populizem kot sinonim za demokracijo in argument “ad populum”
Skorajda istočasno sta pomembna oblikovalca javnega mnenja na slovenski desnici povedala nekaj podobnega. Bernard Brščič je na svojem tviter računu te dni zapisal: Populizem ni sinonim za demagogijo, je sinonim za demokracijo. Zdrava demokracija, kjer ljudje vladajo za ljudi, je ipso facto populistična. Na soroden način se je načelu »Več populizma, več demokracije«, ki ga... Continue Reading →
Sendvič morala in politično čistunstvo
Človek v življenju greši in poslanec dr. Darij Krajčič, dolgoletni Direktor Zavoda za varstvo narave, ga je polomil. Njegov greh je, da je iz štacune med odmorom v parlamentu brez plačila odnesel sendvič in to ponosno, dobro zavedajoč se prisotnosti kamere, razlagal kolegom v parlamentu in obenem razglasil samoprijavo. Vse s poanto precej ohlapne narave:... Continue Reading →
Znova sploščeni in sproščeni
Pred leti sem spisal knjigo z naslovom Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema »sproščenost«. Ob njeni predstavitvi v Alkatrazu je akademski slikar Arjan Pregl predstavil svojo ironično razstavo z naslovom Sploščena Slovenija. Pisal se je 14. junij 2007, ko je bila otvoritev Sploščene in sproščene Slovenije – vabilo na razstavo in pogovor ob knjigi. Danes... Continue Reading →