Prva oddaja novega formata »Debate z Bergantom« je obetala veliko. Že sam naslov, »Preživetje v ponorelem svetu«, ni skrival tematsko rahlo populistične ambicije, ki ji je bila dodana še druga, ambicioznejša: argumentacijska. V številnih napovednikih so novo paradno vsakotedensko oddajo na TV Slovenija pospremili z obljubo, da bodo v njej gostili po tri sogovornike, ki... Continue Reading →
Psihopolitika navideznega konflikta: nam Janša in Logar uprizarjata spor?
Mediji in javnost imajo novo kost za glodanje, katere dramatičnost raste vsak dan. Kako tudi ne bi, saj se približujejo volitve in, kot sem že nakazal, je pravi jeziček na tehtnici prihodnje usode slovenske demokracije v rokah Anžeta Logarja. Pod Janezom Janšo kot zmagovalcem nas nesporno čaka napad na družbene podsisteme in pravno državo; o... Continue Reading →
Tina Gaber Golob kot Delova kolumnistka: želva Babi in prilizovanje oblasti
Nova kolumnistka priloge Dela je začela pritegovati več pozornosti šele po zapisu aktualne kolumnistke OnaPlus Ksenije Benedetti, da se iz protesta, če poenostavimo njen javni zapis, svoji enaki vlogi pri istem časopisu po sedmih letih odpoveduje. Seveda bi nas moralo skrbeti zaradi lastne nesenzibilnosti; težko si je predstavljati, da bi avtokastrirani medijski sistem ne trenil... Continue Reading →
Izdajstvo v politiki: Tašner Vatovec in politična (ne)spodobnost
Senzacionalističen izstop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice in prestop k Socialnim demokratom zagotovo ne smemo šteti zgolj za kadrovski premik. Kar spremljamo, je simptom širše degradacije politične etike in kulture – v resnici gre za dejanje, ki bi moralo sprožiti argumentirano razpravo o teži etike v politiki in demokraciji, kajti menjava politične stranke res ne... Continue Reading →
Aleksander Čeferin in Delo družno v bran županu Jankoviću
Intervju z Aleksandrom Čeferinom za Sobotno prilogo Dela je na več nivojih simptomatičen in s tem vreden posebne pozornosti. Ne le zaradi vsebine, temveč predvsem zaradi načina, kako se v njem prepletejo tradicionalni elementi, ki radi nastopajo skupaj: moč, avtoriteta in medijska servilnost. Gre za primer, ki bi moral znova sprožiti resno razpravo o tem,... Continue Reading →
Kdo je črnuhar? O relativizaciji v govorici sovraštva
Referendumski poraz predlagateljev in vladajoče koalicije glede zakona o prostovoljnem končanju življenja ni minil brez nekaterih žaljivih besed, ki si jih v javni govorici ne želimo – vsaj doslej smo verjeli, da mora nujno veljati takšen standard. Toda če smo običajno resda navajeni sovraštva in grobosti z desnega političnega pola, je tokrat poslanka Gibanja Svobode... Continue Reading →
O treh argumentih glede referenduma: šlo je za osebno vprašanje, bilo je brez zavajanj in ne bo imelo vpliva na volitve
V kratkem komentarju na TV Slovenija je novinarka Tanja Gobec navedla nekaj trditev, ki odpirajo zanimive interpretativne dileme okoli ravnokar končanega zakonodajnega referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o čemer sem že pisal. Njena stališča niso bila čisto osamljena in tvorijo potencialno izhodišče za razpravo, kako interpretirati politično dogajanje takrat, ko morda... Continue Reading →
Po referendumu: ne zmaga življenja, ampak zmaga psihopropagande nad argumenti
Nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so zmagali. Referendumska udeležba je bila 40,9-odstotna, kar ni malo in mora vsaj deloma utišati vse, ki bentijo, da so volivci ostali doma. Morda, ampak le v enem taboru. Proti zakonu je glasovalo več kot 53,4 odstotka volivcev, za jih je bilo 46,5. Kaj nam povedo ti... Continue Reading →
Kratek vodič po zmotah in prevarah nasprotnikov Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
V zadnjem mesecu pred referendumom so nasprotniki Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) izjemno aktivni. Med njimi so pobudniki referenduma, recimo Aleš Primc, »Koalicija proti zastrupitvi bolnikov«, stranke kot NSi, SDS, FOKUS, verske skupnosti in celo večina zdravnikov. Vsi intenzivno uporabljajo enak nabor argumentov, pri katerem opazimo, da se večkrat ponavljajo. Repetitivnost in... Continue Reading →
Golobov populizem: kakšno vlogo ima pravna stroka pri sprejemanju Šutarjevega zakona?
Robert Golob je, najbrž z zavestno politično kalkulacijo, v zadnjem času zajahal vtis odločnosti, ki jo psihološko uporablja kot glavni vir politične legitimacije. Prav odločnost je postala njegov komunikacijski zaščitni znak, a hkrati tudi past: vse pogosteje vodi do slabih, prenagljenih in pravno vprašljivih odločitev. Šutarjev zakon, spisan teden ali dva po tragediji, je emblematičen... Continue Reading →
Hojsov fašizem in politizacija tragedije v času Šutarjevega zakona
V domačem političnem prostoru, ki je že dolgo zaznamovan z globoko patološko polarizacijo med levosredinskim in desnosredinskim krilom, je nedavni predlog tako imenovanega Šutarjevega zakona sprožil burno javno razpravo. Zakon, ki ga je vlada Roberta Goloba uradno potrdila 6. novembra 2025 in poslala v obravnavo Državnemu zboru, je nastal po tragični smrti in združuje ukrepe... Continue Reading →
Janševa igra: smrt v Novem mestu in nevarnost normalizacije represije
V Novem mestu se je zgodila tragedija, ki je pretresla javnost: smrt Aleša Šutarja je ob vsem drugem pokazala na globoke družbene razpoke in razgalila strukturno razklanost slovenskega političnega prostora, pa tudi njegovo nezmožnost, da bi v kriznih trenutkih presegel logiko sklicevanja na varnost države in diskurzivno matrico, ki jo že več kot desetletje diktira... Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.