::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
Po včerajšnjem formalnem odstopu »tatinskega« Darija Krajčiča v parlamentu lahko ob bok zgodbi o njegovi kraji sendviča, ki je kakšna dva tedna prestreljevala slovensko in dosegla tudi mednarodno javnost, postavimo nekaj zaključkov. V zapisu Sendvič morala in politično čistunstvo sem že problematiziral tako poslančevo dejanje kot sankcije proti njemu. Dokazoval bom, da bi morali dogajanje,... Continue Reading →
So nove volitve in za Planet TV, pravijo na Siolu, je čas za nov začetek. Tudi glede novinarskih prijemov. V napovedniku se hvalijo z »ena na ena« pristopom. Voditelj Mirko Mayer bo na Planet TV tik pred parlamentarnimi volitvami »izprašal« Mateja Tonina, pred današnjim kongresom »še ne pravega« predsednika Nove Slovenije, kot se je sam... Continue Reading →
Ni več dvoma, da se hrvaška predsednica zgleduje po slovenskem – kdo se ne bi, če mu instagram in selfi prezentacije v javnosti prinašajo neulovljivo primerjalno prednost pred drugimi politiki in učinkujejo kot odličen recept za volitve? Že avgusta 2015 sem napisal, da bo Pahorjev flirt-populizem verjetno postal lokalna politična uspešnica za všečno »bildanje« javne podobe sicer... Continue Reading →
V kateri žanr uvrstiti novinarske zapise o pici s predsednikom Državnega zbora? V tabloiden, seveda. Zdaj, ko so na Večeru izčrpali svoj nabor iskanj Vinkota, želve hlastavke, ki je nihče ni našel, ko pri identifikaciji želve ni pomagal niti meter, s katerimi so iskali kamenčke v asfaltu, je kot naročena prišla izjava dr. Milana Brgleza,... Continue Reading →
»Od blizu« je nova oddaja in z njo na TV Slovenija očitno mislijo resno, o čemer priča že odmerjeni prime-time na njihovem prvem programu. Motiv zanjo ni znan: verjetno ni ravno neposredna posledica odpuščanj na Delu, saj voditeljico Vesno Milek v odjavni špici podpisujejo kot »novinarka Sobotne priloge (Delo)«, čeprav so nekateri požarni mediji namigovali... Continue Reading →
Kaj je uspela TV Slovenija doseči z dvodelnim »preiskovalnim« blokom v osrednjem večernem dnevniku o »enem izmed najbolj skrivnostnih umorov v Sloveniji«, kot so pogumno poimenovali umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika? Zelo nazorno je videti, kaj je želela: večjo gledanost. Poskušal bom pokazati, da povezana prispevka Erike Žnidaršič in Gregorja Drnovška storita dva nedopustna... Continue Reading →
Občasno kakšen od slovenskih časopisov zdrsne na čisto dno, kjer se tudi sicer giblje. Lepota tabloidnega diskurza je v tem, da se običajno trudi vse povedati že v naslovu, zato njegova zaznava in prepoznava zelo enostavna. Članek Lane Dakić in Janeza Tomažiča je sicer opremljen z ustrezno mero podatkov in pridodanih grafov, govori o staranju... Continue Reading →
Bile so solze. Po tistem, ko je tožilstvo nepričakovano glede afere z radarji umaknilo obtožnico zoper nekdanjega župana Franca Kanglerja in trojico soobtoženih glede spornega posla z družbo Iskra Sistemi. Solze tistega, zaradi katerega so se zgodile mariborske vstaje, pa še to iz razloga, zaradi katerega so se začele, namreč ravno postavitve radarjev, so za... Continue Reading →
Kaj točno nam želi povedati Večerov naslov »Novica o temeljnem dohodku, ki vam bo pokvarila dan«? In kako se v njem zrcali vsebina prispevka? Kot lahko kar slutimo, se na noben način ne. Gre za tipičen senzacionalistični pristop zbujanja pozornosti, značilen za tabloiden tisk, kjer nas z maksimalno sugestivnostjo povlečejo v branje prispevka, ne... Continue Reading →
Kdaj je novinarski »družbeni eksperiment« prej pozornost zbujajoče mašilo, tabloidna tehnika za nabiranje bralcev brez stvarne raziskovalne ambicije in kdaj hvalevredna zvrst ali žanr, ki bi jo veljalo v smeri raziskovalnega dela medijev podpirati? V Sloveniji nimamo bogate tradicije. Eno zadnjih dejanj, ki so mu nadeli ime »družbeni eksperiment«, je Večerova video akcija, ki so... Continue Reading →
Predstavljajte si, da goreče zagovarjate privatizacijo. Ob poudarku, da so argumenti nasprotnikov privatizacije premalo atraktivni, berljivi in gledljivi, pride včasih prav dodaten motiv, več dinamike: in ni ga boljšega od jeznoriteža, ki se ne zna kontrolirati (kar vemo že vnaprej) in provokativne novinarke, ki res ne rabi veliko, da bi izzvala žalitve na račun sebe in... Continue Reading →
Opažam, da likovni in grafični prijemi v prilogah k člankom, kakršen je zgornji, več ne vzbujajo nikakršnega zgražanja, protesta, še manj čudenja. Ne le, da smo se nanje navadili, ponotranjili smo tudi njihovo upravičenje. V prispevku Simone Toplak, odgovorne urednice Financ, se na vstopni spletni strani časopisa zaletimo v nekakšno »golazen«, konkretno ščurka ali njemu... Continue Reading →