Za Slovence bo vstopnina dvakrat višja: o naravi manipulacije v vabah za klikanje

Učinkovitost clickbaitov (vab za klikanje) velikokrat sloni na emocionalnih, vendar ne nujno logično »nekorektnih« manipulacijah. Dogaja se, da naslovi obljubljajo nekaj, kar je neposredno zmotno, a ne nujno.

Spodnja zgodba Žurnala24 o višji, v resnici kar podvojeni vstopnini na hrvaški Rt Kamenjak za Slovence – naslov govori točno o tem, »Za Slovence bo vstopnina v ta hrvaški biser dvakrat višja« –  je zgled takega psihološkega trika, ki po načelih logike strogo vzeto celo drži. Naj pojasnim, kaj s tem mislim.

Rt Kamenjak vstopnina višja za Slovence

Žurnal24 in njegova vaba na naslovni strani

Naslovni clickbait gradi na razliki med pričakovanim in zapisanim ter zbujanju bralčeve radovednosti. Na ravni naslova zapisana trditev obeta, da so Slovenci tisti, ki morajo plačati višjo vstopnino od drugih. Sproženo pričakovanje radovednega bralca popelje do klika na novico, da bi izvedel, zakaj ravno mi – zakaj smo Slovenci tako posebni. Ob arbitražnih in mejnih peripetijah takoj pomislimo še na kakšno sosedsko revanšo in razlogi za sovraštvo do Hrvatov so znova na dosegu roke.

No, dejansko nam članek ponudi drugačno zgodbo. Res je, da se bo vstopnina povišala, avtor navede tudi podatek, da je Kamenjak zelo popularen med Slovenci. Pričakovanega podatka, da se bo to zgodilo »le« zanje, pa seveda ni. Nenadoma bralec ugotovi, da je nasedel, a se velikokrat ne zna odločiti, ali morda lastni naivnosti in prehitremu sklepanju ali ne. Novica je v celoti taka:

Od drugega maja bodo dnevne vstopnice za Kamenjak stale dvakrat toliko kot lani.

Nova cena dnevne vstopnice je 80 kun (dobrih deset evrov), kar je dvakrat toliko kot lani. Razlog je prevelik naval vozil in turistov na vrhuncu sezone. 99 odstotkov dnevnih kart kupijo tujci, med njimi ogromno Slovencev.

Za prebivalce Medulina cena letne vstopnice ostaja sto kun (trinajst evrov), lani se je celo pocenila s 150 kun, za prebivalce Pule pa 300 kun (40 evrov), poroča Glas Istre.

Za pešce, kolesarje in tiste, ki pridejo s čolni, je vstop še naprej brezplačen, brezplačen vstop imajo tudi prebivalci Premanture ter lastniki nepremičnin na Dolnjem Kamenjaku.

Če višja cena ne bo pomagala, bodo prihodnje leto omejili tudi število vozil. Po študiji bi bilo dopustnih 1700 vozil dnevno, na vrhuncu sezone jih je zdaj med dva tisoč in 2500. Že letos bodo uvedli tudi električni vlakec, je za Glas Istre povedala Maja Šarič, ravnateljica javnega zavoda Kamenjak.

Velik problem je tudi divje parkiranje, še to sezono bodo uredili deset od načrtovanih štirinajstih parkirišč.

dezurni@zurnal24.si

Kaj se torej zgodilo? Bralec, in v tem je največkrat bistvo clickbaitov, v drugem koraku uvidi, da je bil v naslovu zapeljan in zmanipuliran, tudi če potem ne protestira. In običajno ne, saj je velikokrat pripravljen odgovornost pripisati svoji naivnosti in lahkovernosti, zaradi česar se zatakne med dvema možnostima: samoprevaro v pričakovanju ali namerno manipulacijo.

Zakaj se to največkrat zgodi? Ker je novica »nekako resnična«, če pustimo zoprne podrobnosti: res je, da bo vstopnina za Slovence dražja in res je tudi, da je za domačine primerjalno nižja. Naslovna trditev, da bo za Slovence vstopnina višja, je potemtakem točna. Ni pa res, da bo le zanje: takšna bo za tujce in »med njimi je ogromno Slovencev«.

Rt Kamenjak vstopnina višja za Slovence druga

Ob vstopu na novico nas pričaka bolj korekten naslov

Ker je napor mišljenja vedno težaven in večini zoprn, je dobronameren medijski uporabnik včasih celo pripravljen oprostiti manipulaciji ali jo celo pohvaliti. Mimikrija ustvarjalcev naslovov ne dopušča, da bi jo smeli s polno gotovostjo pripisati.

Po drugi strani je logična implikacija izmuzljiva: če je vstopnina dražja za tujce, je tudi za Slovence: tu ni nobenega trika. Zato nam logika pride prav le v fazi pojasnitev, na kakšnem »mehanizmu« temelji clickbaitanje kot tehnika zapeljevanja bralcev, tj. ob naslovni nekorektnosti menjave kategorije »tujci« za kategorijo »Slovenci«. Psihološke logike čustvene manipulacije pa ne pojasni.

S tem tudi zlahka ubeži 10. členu slovenskega kodeksa novinarjev, ki prepoveduje, da bi montaža, napovedi, naslovi in podnapisi smeli potvarjati vsebino. Ker je v takih primerih izjemno težavno dokazati načrtno potvorjenost – nanjo lahko kvečjemu posredno sklepamo induktivno, zaradi ogromnega števila clickbait naslovov, jo je običajno težko preganjati s pomočjo zapisanih pravil profesionalnega novinarstva.

Več:

Prevc se umika iz športa: manipulacije v naslovih

Zakaj jih Špela Grošelj letos skriva?

Domače medije skorajda že vsak teden doleti kakšna katastrofa naravnih razsežnosti. Minuli teden sta nas dve: če so nas sprva geodeti razžalostili z novico, da se je Triglav »znižal« in v resnici meri zgolj 2863,65 metra, so nekaj dni za tem na Siolu na vstopni strani za nosilno temo izbrali novico, po kateri se je dekolte Melanije Trump, te nenadne, a pričakovane zvezde domačih shisteriziranih medijev, »v zadnjem času drastično zmanjšal«.

Bomo, with a little help of our media, preživeli kar dva udarca nacionalnemu ponosu v enem tednu?

Najbrž bi izpostavljenost vsake od obeh novic terjala posebno analizo že na ravni naslovov. Ker kaj nam točno sporoča Siolov naslov »Globina njenega dekolteja se je v zadnjem času drastično zmanjšala«, razen seveda banalne ocene Lee Pisani, strokovnjakinje za kulturo oblačenja?

melanija-dekolte-siol

Udarna vest na Siolu z globinskim naslovom

Ne, z dekolteji je večji hudič, kot bi utegnil kdo pomisliti. Postali so majhen simptom ne le prezentacij ženskosti v medijih, ampak tudi kraljevska pot do razkrivanja njihovega delovanja, njihovih ideologij. Včasih celo diplomatskih zdrsov in političnih škandalov, če nadaljujem niz dekoltiranosti v medijih, ki medije dekoltira.

Septembra je MMC poročal o neprimernem ravnanju Ministrstva za gospodarstvo, ki je kar samo obenem objavilo pomenljivo fotografijo vladne gospodarske delegacije na uradnem obisku v Dubaju. Slovenci, ki živijo v Združenih arabskih emiratih, so s pismom ministrstvo opozorili, da je bil ženski del delegacije z globokimi dekolteji in kratkimi krili neprimerno oblečen.

Prispevek z naslovom »Globoki dekolteji in kratka krila spodrsljaj gospodarske delegacije v Dubaju?« so sprožili kar nekaj ugibanj o političnem bontonu in kulturi nevednosti naše vlade. Se pravi: razprava o dekoltejih ni tako osamljeno profana in, kot se zdi, izrez prve ameriške dame iz Sevnice ni edini primer; poglejmo si še enega, ki je vzniknil skoraj istočasno. Nekaj dni pred tem nas je portal Žurnal24 znova ne-presenetil z naslovnim teaserjem: »Špela Grošelj jih letos skriva«. Spet naravna katastrofa.

Zakrita kot nuna

Dandanes golota, o njej vendar govorimo, ni več tabu, kvečjemu je postala imperativ, ki ga medijsko občinstvo zaznava kot nekaj samoumevnega. Kar je takšno, pogreznjeno v samoumevnost nespraševanja, pa ne more biti moralno sporno. Golo žensko telo, vsak njen razprti centimeter, je samoumevna tržna niša medijev, ki je že dolgo nazaj spremenila dojemanje ženskosti.

Zato je Žurnalova redukcija v obliki ukora drugemu mediju zanimiva z vidika zahteve po stereotipizaciji: kakor da razredni boj za žensko telo še ni končan in se trenutno odvija na polju dekoltejev. Že v podnaslovu so žurnalovci nakazali, v čem je težava: »V primerjavi z Jasno Kuljaj je Špela Grošelj v oddaji Brez cenzure zakrita kot nuna«.

Iz ravni buhtečega dekolteja smo razočarano padli v fazo pokritosti, ki pa je lahko sama po sebi težava: in res, zadnje leto bomo pomnili tudi po naslovnicah v obliki paranoje pred burkami in nikabi, tradicionalnimi muslimanskimi oblačili za ženske. Kulturna razlika zlahka obenem ustvari oboje, goloto kože za nadvse zaželeno in pokritost kože za politično grožnjo.

spela-groselj-zurnal-dekolte-nuna

Začetni zapis Žurnala in dekoltažna dilema

Način, na katerega so pri Žurnalu problematizirali pokrito kožo nove voditeljice Špele Grošelj, je intriganten. Besedilo nam pokaže radovedno iskrenost, s katero so se v enem mediju čudili drugemu: kako to, da ste globoke dekolteje nenadoma zamenjali za njihovo odsotnost? Ste padli na glavo? Nič manj presenetljivo ni bilo niti pojasnilo vpletenih:

Oddaja Brez cenzure slovi po ostrih jezikih in globokih dekoltejih … Tako je bilo do letos. Nova voditeljica Špela Grošelj je namreč v primerjavi z Jasno Kuljaj, ki je gledalce skorajda vsakič razveselila s pogledom na buhteči dekolte, zakrita kot nuna. Na Planet TV smo se pozanimali, čemu takšna sprememba “koncepta”. “Pregloboki dekolteji lahko postanejo precej neopazni in nezanimivi, če jih je preveč in če so na ekranu prepogosto. Ko bosta čas in priložnost prava, se morda spet pojavijo,“ so razložili na Planet TV in dodali, da sta se Špela in stilistka Barbara Plavec Brodnjak na začetku sezone dogovorili, kakšni naj bodo Špelini stajlingi. “Izbiramo iz širokega nabora oblačil. Špela preskusi prav vse in na koncu izberemo predvsem tiste, v katerih se dobro počuti. Ne mara živalskih vzorcev in preveč kičastih oblačil. Takih oblačil v njeni garderobi ne boste našli,“ so še razkrili.

Reprezentacijske ženskosti in dekoltirano telo

Reprezentacija ženskosti v medijih običajno razkriva podvrženost moški dominaciji ter ti. moškemu pogledu, ki določa, katero in kakšno telo je lepo in katero ne: evidentno vključno z dekoltažo. Preseneča, kako se je nek medij postavil pred drugim v vlogo moralnega ali morda medijskega učitelja, ki podučuje, kakšna naj bo reprezentacija ženskega telesa: da bo v prvi vrsti manifestirano seksualno bitje, ne npr. mati, da bo v očeh gledalca nudila nekakšno vizualno in spolno ugodje.

Ženska je dojeta kot platno, na katerega se ne bo prenašala družbena sprejemljiva vloga njenega obnašanja, ampak tista, ki je domnevno medijsko sprejemljiva in prava – in ta je posredovana skozi pogled moškega. Medijska percepcija ženske mora ostati podrejena moškemu statusu, njegovi ekonomski, družbeni, spolni moči. Če temu ni ustreženo, se nujno porodi svarilno kolegialno vprašanje tistemu, ki nam jemlje najboljše: Zakaj, Planet TV, zakaj?

spela-groselj-zurnal-dekolte

S tem je dekolte postal simbol takšne ustreznosti – v moškem svetu. Kot je povedal že John Berger v svoji kultni knjigi Ways of seeing, ne gre spregledati moško-ženske delitve vlog v družbi, ki imperativno pravi, da mora moški dejavno igrati svojo vlogo, medtem ko je naloga ženske, da nas očara s prisotnostjo lepote. S tem dodatkom, da so ženske interpretirane na način, kakor da gledajo nase tudi z očmi drugega, ki so moške oči: želijo ugajati in se spremeniti v predmet poželjivega pogleda.

Ko žurnalovci sprašujejo ustvarjalce na Planet TV, čemu so »spremenili koncept« dekoltejev, jih očitno zanima prav ta Bergerjeva perspektiva, češ: kako je mogoče, da se odrekate konceptu poželenja vredne ženske? Čemu se odrekate moškemu pogledu in podobi ženske, ki ustrezala željam moškega občinstva, njegovim fantazijam?

Prevelika opaznost, ki je neopaznost

Odgovor ustvarjalcev oddaje je malce presenetljiv: pregloboki dekolteji lahko postanejo precej neopazni in nezanimivi, pravijo, če jih je preveč. Če bi pričakovali, da so se morda na Planet TV uprli dominaciji moškega pogleda, smo lahko s tej pojasnilom razočarani. Ker se niso. Če mislijo resno, potem jih je prepričal nek drug tržni imperativ, za katerega sicer ne vemo, ali je tudi empirično verificiran in je zato postal njihovo metodično vodilo. Da preveč golote in dekoltejev lahko vodi do nasičenosti in nezanimivosti, bi bili v nasprotju s klasično tezo o skopofiliji, občutku ugodja, ki se sproža ob opazovanju golega telesa in ki so ga kasneje v psihoanalizi razčlenili na dva dela: na ugodje gledanja in ugodje gledanosti, tj. biti gledan.

Del abnormalne aktivnosti v skopofiliji je voajerizem, tako Freud, ki je poželenje po tem, da bi ugledali »prepovedane«, nadzorovane predele telesa, še zlasti genitalije. Nagonski erotizem vodi do užitkov v opazovanju druge osebe, v ekstremnih razmerah pa ustvarja voajerje, ki svojo spolno potešitev dosegajo ravno s tovrstnim gledanjem. V končni instanci so v voajerje interpelirani vsi uporabniki medijev.

Da sta si dva slovenska medija razdelila stališče glede dekolteja, tako rekoč na relaciji pro et contra, bi lahko vodilo da razcepa glede dojemanja telesa kot biološkega in družbeno-idealiziranega, če bi se pri Planetu TV odzvali nekoliko drugače. Namesto obrambe ženske onstran tržnih družbenih pravil pa se je golota na čuden način znova afirmirala kot simbolni objekt moškega pogleda in dominacije. Razlaga, češ da so pregloboki dekolteji neatraktivni, ohranja moški pogled, dominacijo moči nad žensko skozi gledanje.

Golo spolno poželenje in ženska kot objekt spektakla sta s tem postala le ujetnik majhnega, neznatnega suspenza – vse do trenutka, ko bodo dekolteji znova močneje v modi. Če so v resnici sploh kdaj nehali biti.

spela-groselj-dekolte-zurnal-razlaga

Pnevmatično prikrito oglaševanje in komika

Opažati, opozarjati in pisati o prikritem oglaševanju v slovenskem novinarstvu ni nič novega. Glede česar se lahko pogovarjamo, so zgolj načini mimikrije, oglaševalske inovativnosti, uredniške brezobzirnosti in seveda apatije, ki jo ob tem vprašanju kažejo novinarska društva.

Zadnji primer na strani Žurnala24 ne pokaže nobenega presežka v nobeni smeri. Razen morda v komični mimikretičnosti, saj se kot promotor pojavi humorist in komik Jože Robežnik. Ker je čas menjave zimskih pnevmatik, ni težko uganiti, kaj nam bodo prikrito reklamirali: gume Continental.

zurnal-naslovnica-oglasevanje-continental

Začetni izsek iz prispevka na Žurnalu24

Novinar Andrej Leban, ki podpisuje prispevek, je skupaj z uredniki oglas zapakiral v »primerjavo« letnih in zimskih gum. Besedilu so priložili video posnetek s poligona, kjer je smešni Jože preizkusil razliko med zavorno potjo avta z eno ali drugo pnevmatiko in seveda pričakovano ostal brez besed.

Izvedeni test je v članku opisan z natančnim imenom, merami in dimenzijami pnevmatik:

Na poligonu smo pred izziv postavili dva enaka golfa sedme generacije. Prvi je imel nameščene letne pnevmatike Continental ContiSportContact 5 (225/45 R17), drugi pa najnovejšo generacijo zimske pnevmatike istega proizvajalca WinterContact TS 860 (205/55 R16). Avtomobila sta se morala zapeljati po posebno spolzki podlagi z nizkim oprijemom, ki simulira vožnjo po rahlo zasneženi oziroma poledeneli cesti. Pri doseženi hitrosti 50 km/h je moral voznik na isti točki maksimalno pritisniti na zavoro in počakati, da se je avto povsem ustavil. Pri tem so bili vsi varnostni sistemi (ABS, ESC) vklopljeni. Zunanja temperatura zraka je bila osem stopinj Celzija.

Seveda je to še najmanj: v članku so edino fotografijo opremili s Continentalovo gumo, medtem ko je video v celoti evidentno sponzoriran s strani istega podjetja: z njihovim logotipom so opremljene registracijske tablice obeh avtomobilov, Jure Robežnik je oblečen v njihova oblačila, ob poligonu sta postavljeni ogromni zastavici podjetja, z njihovim znakom je opremljena grafika v video posnetku, nenazadnje pa se Continental pojavi z omembo in nato še v odjavni špici.

zurnal-poligon-oglasevanje-continental

Izsek iz  youtube posnetka

Če bi jih prešteli, bi lahko navedli osem elementov pojavitev oglaševanja firme. Po drugi strani zapis nikjer ni označen za marketinški izdelek – pretvarja se, da je novinarski in pri tem zgolj primerjalno opisuje značilnosti letnih in zimskih pnevmatik vobče.

Slovenski kodeks v svojem 25. členu predvideva takšne situacije in namero novinarjev, da se bodo pretvarjali, govori o prepletanju in združevanju:

Prepletanje ali združevanje novinarskih in oglaševalskih ali politično propagandnih besedil ni dopustno. Oglasna sporočila, plačane objave in oglasi morajo biti prepoznavno in nedvoumno ločeni od novinarskih besedil. Če obstaja kakršenkoli dvom, mora biti nedvoumno označeno, da gre za oglas. Hibridi med oglaševalskimi ali politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami so nedopustni.

zurnal-clanek-oglasevanje-continental-foto

Fotografija iz prispevka

Prispevek nikjer ni označen kot oglas, ne ob robu zapisa in še manj v besedilu, kot takšen ni označen niti posnetek, ki je naložen na youtube: pojavlja se na kanalu, ki ga podpisuje Žurnal24. Opis tam spet razkriva edukacijsko mimikrijo, sploščeno na enostavno primerjavo prednosti zimske pred letno pnevmatiko:

Na poligonu je Jože Robežnik na zelo drseči podlagi, ki simulira zasneženo ali zelo spolzko cestišče, z enakima avtoma in v istih pogojih testiral zaviranje z zimsko (rdeči avto) in letno pnevmatiko (beli avto). Hitrost pred polnim zaviranjem je bila 50 km/h. Rezultat dokazuje, da v zimskih razmerah avto z letnimi pnevmatikami potrebuje trikrat daljšo zavorno pot.

Če bi želel špekulirati, bi lahko dejal, da je vključitev komika v oglaševanje najbrž še en perfiden moment pretvarjanja, s katerim se želi odvrniti pozornost od same narave spornega oglaševanja in ga premakniti v sfero zabavnosti. V upanju seveda, da bo večina to gesto spregledala.

Težko je verjeti, da je Robežnik pri oglasu sodeloval iz čiste solidarnosti do podjetja. Zanimiva dilema bi bila ovrednotiti težo njegovega etičnega dejanja: če lahko urednike in novinarje, ki kršijo etične standarde, seveda grajamo, a žal težje kaznujemo, pa bi drugi sodelujoči morali biti seznanjeni, v kakšni meri je njihova udeležba zamišljena kot nastop v oglasu in ne v novinarskem izdelku. Povedano drugače: da bo sodeloval pri prikritem oglaševanju, ni mogel nujno vedeti.

Samo dejstvo, da je komik sodeloval v nečem, kar je oglas, je po eni strani indikativno za potrditev teze o prikritem oglaševanju, po drugi strani pa ima lahko status zlorabe. Pustiti se zlorabiti pa po sebi znova ni nedolžno moralno dejanje. Ker je zapovrh Robežnik še voditelj na TV Slovenija in video producent, ki bilo zanimivo vedeti še, kako je uskladil svoj nastop s tega vlogama.

zurnal-poligon-oglasevanje-continental-youtube

Vizija nič: Continental opozori nase s svojo inovativnostjo

zurnal-clanek-oglasevanje-continental-foto-logo

Zaključna špica iz video prispevka