::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
V zadnjih tednih sta kar dve aferici okoli premierjeve partnerke preplavili del množičnih medijev v času, ko je njihov resen segment najbrž okleval, ali se o njih sploh splača pisati in poročati. Še zdaleč nista edini, zaradi česar bi nekoga moral skrbeti tudi trend njihove rasti. Povedano še drugače: kaj vse vpliva na presojo urednikov... Continue Reading →
Edvard Kovač za večino presenetljivo našteje odlična stanja, ki bodo sledila po pariškem masakru 13. novembra. Kakor da bi naš trenuten strah in premislek o slabih bil napačen. Evropa bo menda drugačna, ponosna, vzajemna in bolj prijateljska. In to na dan, ko je Francija napovedala vojno. Na kaj sploh meri Kovačev nenavaden optimizem nekaj dni... Continue Reading →
Ko so se v minulih dveh dnevih takoj po pokolu na socialnih omrežjih pojavili slogani in na tviterju hashtagi #JeSuisParis, #JeSuisUnParisien ali #PrayForParis, je situacija hipoma in zelo uspešno proizvedla odpor, ki ga zaznamuje čista poteza zanikanja. Recimo: Don’t Pray For Paris – Reject Religious Extremism. Zakaj nismo vsi Charlie? Zakaj nismo vsi Parižani? Čemu velik uspeh... Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.