Klikvaba je medijsko orožje. Vzemi ga v roke. Sploh na kulturni dan.

Množični mediji nas danes množično ugrabljajo. Postajamo ujetniki vab, v katere se mimogrede ujamemo, in da bi stvar bilo še bolj zapletena, nam je največkrat to celo všeč. Da bi nam bilo ob tem fletno, so že spretno poskrbeli uredniki. Govorim o težavah borbe proti clickbaitom ali klikvabam, ki ima morda sicer čisto vsebinsko ali vsebinsko-tehnično podlago. Nekoč sem verjel, najbrž naivno, v nujnost prevzgoje medijev, ki je zelo verjetno nikoli ne bomo dočakali. In v to, da je klikvabam mogoče dokaj enostavno očitati kršitev profesionalnih načel.

Manipulacija in kršitev kodeksa?

O tem sem že pisal, skozi to, kako slovenski novinarji manipulirajo v naslovih, kakšne so posledice za novinarstvo in kako se ceh ob tem dovolj ne zgane,  predvsem v luči permanentnih kršitev 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, ki se glasi:

Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.

Tudi danes, na dan kulture, ni nič drugače. Moja kritika je tedaj letela še zlasti na nenehno kršitev tega člena v uporabi novic agencije STA – in skoraj polovica slovenskega novinarstva itak temelji na gesti povzemanja slednje. Zato so učinki seveda drastični. Njeni odjemalci si pri poobjavi po tekočem traku izmišljujejo najbolj neverjetne načine povzemanja vsebine, velikokrat politično ali ideološko motivirano. Še več, celo takrat, ko so »kaznovani« – tudi na podlagi mojih prijav na sodišče – in je NČR prepoznal njihovo ravnanje kot kršitev, že naslednji dan nadaljujejo z enako prakso.

Zavajajoče manipuliranje v naslovih, seveda ne zgolj pri nas, je doseglo že tako alarmantno stopnjo obsega in visoko frekvenco, da bi že zdavnaj terjalo močnejšo regulacijo najmanj v kodeksu: trenutna se zdi nezadostna. Še več, počasi je na tem, da izrine poslanstvo medijev in kot normalne povsem sprejme najbolj krute oglaševalske principe delovanja. Ker gre za izrazito spolzek teren, ker je težko najti pravo orodje za njeno omejevanje, se sicer resni novinarji senzacionalizmu v naslovih preprosto izogibajo, toda zgolj sklicevanje na njihov etični čut vpričo njene absolutno dominantne prisotnosti in nezaustavljivo agresivne tendence tabloidizacije množičnih medijev počasi ne bo dovolj.

Samokritika in učna ura iz Slovenskih novic

Irgl clickbait v roke sn

Slovenske novice o seksi Janševi poslanki

No, danes s pomočjo Slovenskih novic in seksi slovenske poslanke izrekam samokritiko. Že res, da retorika naslovja danes rumene in tabloidne medije, a ne le njih, tržno »sili« v načrtovano klikabilnost in včasih ob načrtovani lascivnosti poraja tudi komične učinke. Toda ugotovitev, da po navedenem členu klikvabe v naslovih nujno temeljijo na potvarjanju vsebine, na vsebinskem odmiku od tega, kar bralec ali uporabnik medija pričakuje, ter tistim, kar nato »dobi« v besedišču novice, ni dovolj dobro utemeljena.

Logika klikvab se preprosto velikokrat perfidno izmakne omenjeni kršitvi, kar sem poprej očital, kajti včasih ni mogoče povsem enoznačno trditi, da se v naslovju zares potvarja vsebino – drži zgolj, da se največkrat manipulira s pričakovanjem bralca in igra na pomensko dvoumnost. Kolikor je zavezana dvoumnosti in ostaja znotraj njene sfere, pa ji je težko očitati »polno« potvarjajočnost. Kar pa je bržkone pogoj, ki mora biti izpolnjen, da bi lahko očitali kršitev omenjenega člena.

No, bilo je na letošnji praznik kulture. Pojutrišnjem bo praznoval Bertolt Brecht.

Selotejp demokracija ali kako bi pri Pahorju mašili usta

Smo priča novim poskusom selotejp demokracije, kjer nas akterji predsedniške tekme prepričujejo, da je treba kandidate nič manj kot utišati? Kako torej, s selotejpom čez usta?

Podpisnike »pisma intelektualcev«, torej tudi mene kot prvopodpisanega, je doletela visoka čast: vodja štaba predsednika Boruta Pahorja bi nam milostno prihranil zamašitev ust – vsem drugim pa ne. Kdo so ti drugi? Stališče Dušana Kumra je nastalo kot komentar na volilno nedeljo – po prvem krogu predsedniških volitev in po tistem, ko je postalo jasno, da njegov varovanec ni dosegel sicer napovedanih in pričakovanih 50 odstotkov, zato se bo moral pomeriti še v drugem. Kaj točno je Kumer, če citiramo Večer, povedal? Selotejp demokracija je v njegovi predstavi videti takšna:

“Vsem, ki so ga v štirih tednih kampanje neusmiljeno napadali, bi zamašil usta. Bom izpustil intelektualce in vse ostale, v mislih imam predvsem protikandidate. Ti so imeli srečo, da je Borut Pahor nastopil na volitvah, ker drugega volilnega programa niso imeli kot napade na Pahorja. Če ne bi bilo Pahorja, očitno ne bi imeli ničesar za povedati. Rezultat nam govori, da si še vedno največ ljudi želi politične stabilnosti. Glede tega in želje po pomiritvi je Pahorjeva zmaga uspeh za slovensko politiko. V to sem prepričan, četudi sem sam kdaj v preteklosti imel drugačne poglede kot predsednik in tudi danes jih pogosto imam.”

Kumer Večer usta

Izsek iz zapisa na spletni strani Večera

Selotejp in intelektualci

V preteklih dveh zapisih sem že komentiral dvoje: kako so mediji uokvirjali zgodbo s »pismom intelektualcev« in ji že takoj prvi dan pridodali uniformno oznako »napada na Pahorja«, ob tem pa, čeprav so bili raznorodni, nivelirali kar formalno in vsebinsko tri različne odzive: Janševega, Kučanovega in omenjenega. V drugem sem opozoril na dejstvo, da je velik uspeh Andreja Šiška v resnici velika zmaga medijske ignorance do njega: ko se danes nekateri novinarji pridušajo, da sta 2,2 odstotka na državni ravni in med 4 in 6 odstotki v Mariboru in njegovi okolici strašljivi indic morebitnega vzpona nacionalističnega populizma, potem bi se morali zavedati, da so sami prispevali k temu izidu.

Kumrova ocena potemtakem izhaja iz medijske tabloidno imputirane etikete, ki s svojo sugestivnostjo že po sebi deluje zaščitniško do Pahorja. Na podlagi razlage, da nekdo napada nekoga, je mogoče bolj hladnokrvno izreči tezo o potrebi mašenja ust vsem, za katere si presodil, da ti konkurirajo. Zakaj morajo ob tej nameri odvečni intelektualci – samooklicani, so pridodali zlobni – spet biti častna izjema, zakaj bi vsem drugim mašili usta, njim pa ne?

Vodja volilnega štaba bi s selotejpom reševal situacijo, ker ga, po vsem sodeč, protikandidati nervirajo. Menda zato, ker nimajo svojega volilnega programa in je njihov edini program, kot pravi, le Pahor. Če upoštevamo, da posebnih ekscesov na tej ravni v kampanji ni bilo in da je celo sam predsednik pohvalil benignost delovanja svojih rivalov in nato iz tega izpeljal optimistični sklep o dvigovanju politične kulture, je Kumrova ocena še toliko bolj nenavadno osorna. In seveda že po sebi dokaz, kakšno kulturo komunikacije gojijo pri Pahorjevih.

Pustimo zaenkrat ob strani zoprno vprašanje, kaj dejansko tvori Pahorjev volilni program, če že vse druge obravnavamo zaničevalno? Obrabljene brezpomenske floskule o politični stabilnosti, povezovanju in združevanju Slovencev to pač niso. Tisoč kilometrov Pahorjevega pešačenja prav tako kvečjemu bolj šteje za pregled stabilnosti asfaltne podlage širom države kot programsko točko.

Če sem lahko ciničen: stabilnost je skozi nekatera predsednikova dejanja že dosežena. Denimo na KPK, kjer je občutje s srčnim utripom vred vseh političnih akterjev na levi in desni stabilno pozitivno, odkar je ta organ zaradi popolne pasivnosti Pahorja praktično obglavljen.

Kako prihraniti dva ali tri milijone evrov

Velika nesebična želja, kako protikandidatom zamašiti usta in s tem prispevati k hitrejši ponovni izvolitvi predsednika, se je kazala še na druge načine. Najbolj pomenljivo ne samo skozi ocene vodje volilnega štaba, ki je bil dolga leta glavni tajnik stranke SD, danes pa so ga izbrali, da bo bdel nad svojim neodvisnim in nestrankarskim kandidatom.

Sedanji prvak te stranke, Dejan Židan, nas je na isto volilno nedeljo poskušal prepričati, da Borut pač mora zmagati, in to takoj. S selotejpom ali brez:

»Upam, da Borut zmaga v prvem krogu, da prihranimo dva milijona evrov in jih uporabimo za nekaj bolj koristnega.«

Seveda, vsaka zmaga, ki ne koristi njegovi stranki in Pahorju, je potrata denarja: nič ne deluje bolje od tovrstne ponotranjenosti demokratičnih principov. Če to ni ošabno stališče, kaj je? Tragičnost dejstva, da se ni zgodilo že v prvem krogu, je praktično z istimi besedami malo za tem ponovil še šef stranke DeSUS: tudi ta je močno navijala za neodvisnega kandidata. Karlu Erjavcu se je, z istimi besedami, močno zazdelo, da moramo dva ali tri milijone, ki jih bomo brez razloga vrgli proč zaradi drugega kroga, nujno prihraniti. Malce nerodno razumevanje volitev kot praznika demokracije, toda kaj bi s tem, nihče ni popoln.

Mimikrija neodvisnosti

Omenjena mimikretičnost prvega neodvisnega kandidata v državi je s tem ujeta v dve protislovji – če je to lahko prava oznaka. Prvič, kot rečeno, v naslednje: dolgoletni neodvisni generalni tajnik stranke SD je postal »civilist« in prevzel vodenje štaba dolgoletnega neodvisnega predsednika stranke SD. Svojega nadrejenega.

Ampak ker so ljudstvo in mediji lepo vzgojeni, niti ne rabiš veliko selotejpa, da prve in druge prepričaš v kamuflažni vtis o Pahorju kot samostojnem in neodvisnem kandidatu. Drugič, ker ti nudijo vso logistično in drugo podporo, in to že od samega začetka, te kot svojega neodvisnega in nadvse nadstrankarskega favorita podpreta kar dve stranki, zapovrh obe vladni. Kakšno presenečenje, stranka SD in nato še DeSUS.

No, in potem se, po vsem sprenevedanju, isti akterji pritožujejo, zakaj je volilna udeležba tako nizka in ljudje ne želijo slišati za politiko!

Medijske elaboracije Kumrove izjave

Ko sem poskušal preveriti, kaj je Kumer dejansko izjavil, sem izhajal iz naslova in zapisa tednika Reporter. Besedilo pod naslovom »Besni Dušan Kumer: Vsem, ki so neusmiljeno napadali Pahorja, bi zamašil usta« je bilo objavljeno v nedeljo. Ker je bilo podpisano kot novica STA, me je zanimalo, kako je o tem poročala tiskovna agencija.

Primerjava besedil obeh zapisov je pokazala na zanimivo razliko. Spodaj ju navajam v celoti.

Reporter:

V štabu Boruta Pahorja poudarjajo, da za morebiten drugi krog volitev ne bodo spreminjali kampanje. “Ostajamo pri povezovanju. Ne bomo gradili na temah, ki nas razdvajajo, ampak na temah, ki nas družijo,” je povedal vodja štaba Dušan Kumer.

“Ta neposreden stik, ki ga je Pahor uveljavljal v preteklih petih letih, smo samo predrugačili v hojo po Sloveniji,” je pojasnil Kumer. To je pristop, ki ga je na drug način gojil v predsedniški palači. “Mislim, da je to pravi pristop,” je ocenil.

Ocenjuje, da so imeli drugi kandidati srečo, da je kandidiral tudi Pahor. “Ker je bil njihov volilni program Borut Pahor. Ne vem, o čem bi govorili, če se Pahor ne bi odločil za kampanjo,” je dodal. Vsem, ki so ga v štirih tednih kampanje neusmiljeno napadali, bi zamašil usta, je še dejal Kumer.

Poudaril je tudi, da je aktualni predsednik edini neodvisen kandidat na teh volitvah. “Vsi ostali imajo za seboj stranke. Menim, da so volilne kampanje koncipirali za strankarske parlamentarne volitve za naslednje leto,” je ocenil.

STA:

Kumer: Pahor v morebitnem drugem krogu ne bo spreminjal kampanje

Ljubljana, 22. oktobra – V štabu Boruta Pahorja poudarjajo, da za morebiten drugi krog volitev ne bodo spreminjali kampanje. “Ostajamo pri povezovanju. Ne bomo gradili na temah, ki nas razdvajajo, ampak na temah, ki nas družijo,” je povedal vodja štaba Dušan Kumer.

“Ta neposreden stik, ki ga je Pahor uveljavljal v preteklih petih letih, smo samo predrugačili v hojo po Sloveniji,” je pojasnil Kumer. To je pristop, ki ga je na drug način gojil v predsedniški palači. “Mislim, da je to pravi pristop,” je ocenil.

Ocenjuje, da so imeli drugi kandidati srečo, da je kandidiral tudi Pahor. “Ker je bil njihov volilni program Borut Pahor. Ne vem, o čem bi govorili, če se Pahor ne bi odločil za kampanjo,” je dodal.

Poudaril je tudi, da je aktualni predsednik edini neodvisen kandidat na teh volitvah. “Vsi ostali imajo za seboj stranke. Menim, da so volilne kampanje koncipirali za strankarske parlamentarne volitve za naslednje leto,” je ocenil.

Kumer Reporter usta

Reporterjev prispevek, ki povzema STA

Manipuliranje in etični kodeks

Takoj vidimo, da obe vesti podpisuje STA in da je v primeru Reporterjevega povzetka dodan še en stavek, ki se glasi:

Vsem, ki so ga v štirih tednih kampanje neusmiljeno napadali, bi zamašil usta, je še dejal Kumer.

Temu stavku ustrezno je nato izbran in prirejen še naslov. Le dve možni branji obstajata. Po prvem je STA prvotno novico popravila in ta je vsebovala citirani stavek. Po drugem so pri Reporterju poved dodali. Glede prve možnosti bi pričakovali, da bodo pri STA objavili popravek, a tega niso storili.

Pred leti sem poskušal Novinarsko častno razsodišče s prijavo prepričati, da so manipulacije v naslovih nedopustne. Žal živimo v družbi, kjer so mediji odkrito spolitizirani in kjer novinarji zavestno kršijo pravila novinarskega kodeksa in se na to ne ozirajo. Nihče posebej ne protestira proti temu.

V omenjenem primeru ne gre le za kršitev 10. člena kodeksa, ki prepoveduje, da bi naslovi smeli potvarjati vsebino, ampak je omenjeni stavek očitno v besedilo STA vrinjen – če ne drži prvo branje. Skratka, gre za poseg v novico STA. Seveda dvomim, da bo to koga vznemirilo. No, v resnici ne verjamem niti, da bi se Kumrova izjava sploh komu utegnila zdeti problematična.

P.S. Tale zapis je evidentno nastal, ker mi še niso zamašili ust.

Več:

Kako so mediji uokvirjali pismo intelektualcev o Pahorju

Zmagovalci volitev, izmečki naše družbe in anemičnost medijev

Pesniški surplus:

Jana Kolarič

ČE NISI ZA PAHORJA, TI ZAMAŠIMO USTA (GOVORI PRECEDNIKOV ŠTAB), sonet

Da Barbiko se pljuva in napada,
ne kaže nujnega se spoštovanja!
Kako nesramna je bila kampanja!
Čeprav je kritiziranje navada,

ne sme bit’ tu moralnega popusta!
Če kdo se na preCednika je spravil,
je isto, kot sam sebe bi odstavil.
Če nisi zanj, ti zamašimo usta!

Pa sprva vse odlično se je zdelo,
ko Pahor prekrižaril je deželo …
Po prvem krogu pa nas strah je »zgrabu«,

stališče strogo smo sprejeli v štabu:
»Pozor, kdorkoli, starček ali bejba!
Pri nas bo vladavina selotejpa!«

Tabloidnost, ki vam pokvari dan

Kaj točno nam želi povedati Večerov naslov »Novica o temeljnem dohodku, ki vam bo pokvarila dan«? In kako se v njem zrcali vsebina prispevka?

 

UTD Večer novica ki pokvari dan

Kot lahko kar slutimo, se na noben način ne. Gre za tipičen senzacionalistični pristop zbujanja pozornosti, značilen za tabloiden tisk, kjer nas z maksimalno sugestivnostjo povlečejo v branje prispevka, ne da bi se naslov, tako vsaj zapoveduje novinarski kodeks, ujel z materijo.

Popolnoma enak naslov tipa »Novica, ki vam bo pokvarila dan«, bi lahko imel katerikoli prispevek s področja politike, ekonomije, razvedrila, športa itd. Vsak dan. Še start-up ideja ali priložnost za kickstarter: na metaravni bi morda lahko tiskali novi tabloid z naslovom »Novice, ki vam pokvarijo dan«. Ja, to bi bilo nekaj! Diskurzivni pristop, ki je res cenen, morda pa se bo prodajal.

Za nameček je tudi razlaga, zakaj nam bo novica o temeljnem dohodku uničila dan, neeksplicirana. Odgovor na naslovno vprašanje je očitno impliciten v zgodbi o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka v dveh državah, ki imata visok standard, z dohodkom pa ga bosta še povečala. In ja, kako banalno, ker pri nas nič od tega ne dosegamo, nam bo to skvarilo dan. Linija razmisleka je takale:

(1) V razvitih državah, kot sta Švica in Finska, že razmišljajo, kako bi zmanjšali birokracijo, olajšali življenje svojim davkoplačevalcem in predvsem pa, kako čim bolj transparentno in pravično razdeliti denar. Ena od najbolj mikavnih idej je temeljni dohodek, do katerega je upravičen vsak polnoletni državljan.

(2) Zato bosta še letos obe državi morda uvedli temeljni dohodek.

(3) Na Finskem bo vsak državljan glede na izobrazbo in delovno dobo prejel X temeljnega dohodka. Tam je povprečna plača Y. Življenjski stroški ABC pa so Z.

(4) Nekatere cene so torej povsem primerljive, ali celo nižje, kot v Sloveniji, kjer moramo za X (ali še manj) cel mesec delati, da o pokojninah ne govorimo (temeljni dohodek bodo prejemali tudi upokojenci).

(5) V Švici bo vsak državljan, ne glede na službo, prejel X temeljnega dohodka. Tam je povprečna plača Y. Življenjski stroški ABC pa so Z.

(6) Za Slovenijo (»nas«)  je X že kot plača utopija, kaj šele, da bi bila to štartna osnova, ki bi jo država zagotavljala vsakemu državljanu.

(7) Implicitno: Uvedba temeljnega dohodka bo še izboljšala itak visoke prejemke in socialno varnost na Finskem in v Švici, če oboje primerjamo s slabo situacijo v Sloveniji.

(8) Zato raje te novice ne berite, če se hitro razburite, ker vas bo primerjava z drugimi spravila v jezo in vam pokvarila dan!

Tabloidizacija resnih domačih medijev očitno ni trend od včeraj. Vprašanje je le, s kako hitrimi koraki se odvija in kakšne metode ubira, da bi prikrila to dejstvo. Pričujoči članek se v to smer sicer ne trudi, že v podnaslovu sugerira »Ne berite, če se hitro razburite!« in s tem opravlja še pomožno funkcijo domačega zdravnika. Če pustimo nivoje ideološke sugestivnosti – v smislu »Poglejte, kako dobro živijo zunaj, mi pa zaplankani« – ob strani.

Mimogrede, novico je 25 bralcev – torej vsi, ki so jo doslej točkovali – ocenila s čisto petico. Najbrž bodo odgovorni s tem dobili potrditev, da so na pravi poti.