Slovenske novice branijo svojega lastnika

Lanskega junija je družba FMR iz Idrije, ki jo lastniško obvladuje Stojan Petrič, kupila časopisno hišo Delo na zaprti dražbi in zanj plačala 7,3 milijona evrov. Pred tem je Pivovarna Laško zanj odštela bistveno večji znesek, 95 milijonov evrov.

S tem je nov lastnik kupil ne samo Delo, ampak tudi Slovenske novice, ki so dolga leta najbolj bran dnevni časopis pri nas – naklada sicer pada, toda zadnji podatki se gibljejo za Delo okoli 30.000 prodanih izvodov, za Slovenske novice pa okoli 60.000, približno enkrat več.

O pestrem dogajanju konec lanskega leta in tudi letošnjega, o številnih odpuščanjih novinarjev in prerazporeditvah, svojo žalostno kroniko zapisuje Marijan Zlobec na svojem blogu.

Po tistem, ko je TV Slovenija minuli teden pisala o oškodovanju delničarjev, ki si ga je domnevno privoščil Petrič kot predsednik uprave Kolektorja s tem, da je Vegradu Gradnje odpisal dolg, v zameno pa prejel (ali kupil) stanovanje v Savudriji, so se zdaj oglasili pri Slovenskih novicah. Avtor, podpisan z inicialkama E.N., je pričakovano vzel v bran svojega lastnika in TV Slovenija obtožil blatenja:

Od nacionalne televizije javnost upravičeno pričakuje visoke profesionalne standarde poročanja. Ti vključujejo tudi in predvsem temeljito preverjanje vsakršnih javnosti posredovanih informacij. Toda včasih si nacionalka privošči ravnanje, ki ji resnično ne more biti v čast, pri čemer je na mestu vprašanje, ali medij, ki ga plačujejo davkoplačevalci, res dela v dobrobit javnosti ali zgolj v dobrobit ozkih parcialnih interesov. Vprašanje je seveda – čigavih? No, tega gotovo ne bomo izvedeli.

Zato pa smo preverili informacijo, o kateri so minuli teden poročali v osrednji informativni oddaji Dnevnik, češ da bivšemu predsedniku uprave Kolektorja Stojanu Petriču očitajo oškodovanje delničarjev, ker naj bi odpisal dolg Vegrad Gradnjam v znesku 270.000 evrov, s tem denarjem pa si menda kupil stanovanje v Savudriji. Šlo naj bi za dogajanje v letu 2011, zoper Petriča pa naj bi bila vložena kazenska ovadba.

Motiv, ki ga razvijejo v Slovenskih novicah: Petrič je trn v peti Hidrii Fin, d.o.o., ki je vložila kazensko ovadbo. In zato je proti njej in njeni odgovorni osebi vložena kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe.

Petrič nacionalka blatenje SN.PNG

V luči odpuščanj se nam pred očmi zarisuje klavrna podoba slovenskega novinarskega poklica: na eni strani nebrzdana logika odpuščanj, najbrž v smeri vse večje racionalizacije poslovanja in doseganja profita, na drugi servilno novinarstvo, ki spontano ali nespontano čuti dolžnost reagirati na zapise o svojem lastniku in jih jemati v bran. Pa saj ne, da je to bile eden od tihih zastavkov pri nakupu, nadzirati pisanje medijev nasploh in še zlasti takrat, ko pišejo o tebi? Mar ne bi bilo higienično to prepustiti drugim?

Več:

https://vezjak.com/2015/12/28/zgodovina-odpuscanj-na-delu-se-ponavlja/

https://vezjak.com/2015/12/25/odpuscanja-na-delu-in-novinarska-tisina/

Petrič nacionalka SN blatenje 2

 

Ministričina napeta ritka in domači seksizmi

Odkriti ali vsaj malce prikriti seksizmi – in takšni so takrat, ko so nadomeščeni z vulgarnostjo – še vedno močno narekujejo del senzacionalističnega medijskega diskurza doma. Zgodba Slovenskih novic o tem, kaj je razveselilo ministra za gospodarstva ali ga vsaj potencialno zmotilo, govori o ritki. O napeti ritki.

Počivalšek Katič SN ritka in nos

Njena lastnica je druga ministrica. Pustimo ob strani, v kakšnem smislu so opisi točno ali takšni, kakršne jih je treba šele narediti. Pri časopisu so se odločili, da bo njihov »paparac« v objektiv ujel in objavil tri fotografije, iz katerih je dokaj dobro razvidno, da sta položaja telesa takšna, da ministrica in minister bržkone nista komunicirala na noben način in da je držanje za nos prejkone evocirano s čim drugim, ne s telesom ministrice:

Gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku je šlo v začetku meseca med izredno sejo na temo razmer na slovensko-hrvaški meji v parlamentu precej na smeh. Vzroka ne poznamo, je imel pa kar nekaj dela sam s seboj, saj si je, vsaj tako je videti, nos moral celo zatisniti.

Kaj ga je zmotilo oziroma razveselilo? Morda je bil za to kriv njegov kolega v klopi Dušan Mramor ali pa obrambna ministrica Andreja Katič, ki se je tokrat pokazala v oprijetih hlačah.

Medtem ko svetovni mediji poročajo, da se seksizmi več ne prodajajo, vsaj ne v oglaševalski branži, pri nas očitno zaradi medijske in splošne kulture capljamo zadaj.

Kajti ob napetih ritkah se Slovenske novice tudi v tem četrtletju dobro prodajajo. In vodijo kot dnevnik s prepričljivo najvišjo prodano naklado, kot kažejo zadnji podatki Slovenske oglaševalske zbornice. Prodali so 62.063 izvodov, kar je točno polovica več od Dela (31.267), sledita pa jima  Dnevnik (22.634) in Večer (22.328).

Salon seksizem se ne prodaja

Begunci, ki ščijejo in serjejo

Senzacionalistična retorika se krvoločno ujame z dramatičnimi situacijami v vrhuncu begunske krize, ki je pljusknila tudi v Slovenijo. In jih izrazi za svojo klikanost. Izrazito hujskaški in z negativnimi ekspresivni izrazi nabit prispevek v Slovenskih novicah z naslovom »Tam, kjer so stali, tam so scali. Kjer so ležali, tam so srali«, ki ga podpisuje A.L.

Župan Zavrča o beguncih SN

Članek polaga v usta završkega župana g. Vuka ekspresivne in žaljive izraze, ki rišejo podobo beguncev kot nekoga, ki nekontrolirano »ščije« in »serje«. Tako močno, da si tega ne upajo čistiti niti Slovenci, zato je treba najeti manj občutljive Hrvate. Ideja članka je prikazati begunce kot hordo (izraz završkega župana), ki ne zna poskrbeti za higienski minimum s polno mero pretiravanja, pri tem pa pozabi povedati, kjer so bili begunci nastanjeni in kakšne možnosti glede sanitarij so bile na voljo.

Verjetno ne brez povezave je dejstvo, da je isti župan Miran Vuk osumljen številnih kaznivih dejanj in oškodovanja države za vsaj 4 milijone evrov. V kasnejšem video posnetku je župan povedal še, da bo begunce in policijo z nogometnega igrišča pregnal z vaškimi stražami.

Vaške straže so bila nazadnje proti policijskim maricam uporabljene v času vlade Janeza Janše, ko so kar na terenu pregledovale policijska vozila. Ja, bil je čas kolektivne psihoze ob romski družini Strojan.

Seks v parku

Seksualno eksplicitne vsebine, zakamuflirane v efemerni dogodek skozi objektiv nekoga, ki se domnevno po naključju sprehaja po npr. parku in bi lahko bil Jaz, ne Drugi, so tako rekoč že svojevrsten žanr tabloidov.

V Slovenskih novicah so storili korak naprej, zamolčati so seveda morali, da so si sposodili video posnetek tujega (ruskega) portala Motika, da bi pridobili več pozornosti in klikov ob napačnem vtisu gledalca (no ja, bralca), češ intrigantni spolni odnos se je odvil v slovenskih parkih.

Seks SN mestni park naslovna

O novinarski etiki seveda niti besede. Primer nekoliko spominja na tragično zgodbo z mariborskim ravnateljem in sproža splošna vprašanja o meji prikazovanja spolnosti v medijih, kot tudi novinarskih standardov, povezanih s privolitvijo snemane osebe.

14. člen slovenskega novinarskega kodeksa pravi: »Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). Izjemoma sme novinar snemati, fotografirati brez privolitve, kadar utemeljeno meni, da bo na ta način razkril informacije, ki so v interesu javnosti. Razloge za svojo odločitev mora pojasniti v prispevku.«)

Podobno se odpira vprašanje javnega interesa ob vdoru v zasebnost. O čemer govori 17. člen: »Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.«

Tisto, glede česar se mora avtor prispevka pretvarjati, dejansko zadeva nekakšno moraliziranje: pod pretvezo šoka, ki ga je nek obiskovalec doživel ob obisku parka (in, glej, glej, šokantno dogajanje tudi urno posnel), se streže najbolj primitivnim apetitom v skladu z načeli senzacionalizma s ciljem čim večje branosti. Kako naj bi resen medij upravičil svojo trditev, da sprehajalec, očitno dovolj firbčen za snemanje prizora, ni mogel verjeti svojim očem, razen če ga je po tem povprašal? Sploh zato, ker gre za posnetek, ukraden s tujega portala in lahko s precej gotovosti domnevamo, da se novinar Slovenskih novic v to smer nikakor ni trudil.

Seveda, protestiral ni nihče.

Seks v parku SN

SN seks v parku najbolj brano

Kongres SMC, teptanje demokracije in zapiranje pred mediji

Je bil sobotni kongres novopreimenovane Stranke modernega centra še ena manifestacija nenavadne politične sterilnosti in obenem nerazumevanja demokratičnih uzanc in odprte družbe? Če bi sodili po nekaterih vzorcih ravnanj, bi lahko pritrdili takšni oceni. Čas za učenje mlade stranke je že davno minil, zato lapsusov, kot je jemanje besede delegatom in izločanje medijev, preprosto več ne smemo poskušati razumeti kot ravnanje iz nedoletnosti ali nevednosti, temveč kot bistvu vladajoče stranke pripadajoče stanje, ki slednjo pač nujno opisuje.

Nenavadno, da se je Miro Cerar na kongresu ves čas skliceval na dialoškost svoje stranke kot posebno vrednoto, da je bojevito nastopil proti (tudi) medijsko začinjenim konstruktom in risal hudobca, ki streže po življenju SMC, ki jo bo on junaško ubranil. Kajti prvega ni nakazal v svojem ravnanju v realnem času, proti drugemu, če bi res obstajalo, pa se je odločil boriti na čisto zgrešen način, če gre verjeti zapisu nekaterih medijev o zapiranju kongresa pred novinarji.

Pri Slovenskih novicah so sprva postregli s takšnole novico:

SMC kongres mediji SN

Zapisali so:

V Sežani so se danes sestali delegati stranke SMC, ki bo danes med drugim dobila tudi novo ime (iz Stranke Mira Cerarja se bodo preimenovali v Stranko modernega centra). Že sam začetek pa je bil nekoliko netradicionalen, saj so se odločili, da bodo novinarjem nekoliko otežili delo in jih ločili od delegatov.

Temu so dodali še fotografijo prostora za novinarje, ki so ga opremili s podpisom pod sliko: »To je prostor za novinarje, ki se z delegati načeloma ne smejo družiti, kar na kongresih slovenskih strank ni v navadi.«

SMC kongres mediji SN novinarji ločeni

Toda glej ga zlomka, novica je izginila, na isti povezavi se zdaj izpisuje druga. Prvo povezavo je »pohodila« nova, spremenjena je tudi vsebina. Kdor želi primerjati zapisa, bo moral v google cache, in to hitro; na naslovu:

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kongres-smc-zaprli-za-medije

zdaj kraljuje tale zgodba:

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/stranke-mira-cerarja-ni-vec

SMC SN nova vest kongres

Podpis pod zgornjo sliko so lapidarno skrajšali, namesto »To je prostor za novinarje, ki se z delegati načeloma ne smejo družiti, kar na kongresih slovenskih strank ni v navadi.« pod njo zdaj piše le »To je prostor za novinarje«.

SMC kongres SN prostor za novinarje

Seveda ne vemo zelo natančno, ali gre za kakšno posebno dejanje (samo)cenzure, morda je bila teza o izločanju celo prehuda za novinarje same, a menjava novice, naslova in poudarkov kaže v to smer. Iz zgodbe o zapiranju stranke pred mediji so naredili klasično poročilo s kongresa, kjer glede prvega poudarka, omembe novinarjev in medijev, ni ostalo popolnoma nič. Ob tem so celo pozabili zbrisati nadnaslov NENAVADNO, s čimer je mogoče in so očitno tudi želeli opisati prvo novico (o blokadi medijev), medtem ko druga oz. nova novica ne vsebuje nobenih sledi česa nenavadnega.

Sicer pa so se pri Slovenskih novicah odločili, da opozorijo na nekaj ocen, npr. Cerarjevega sekretarja, po novem šefa programske konference, dr. Aleksandra Kešeljevića, češ da ima stranka moder program. Res je, drugačne barve nismo pričakovali. Barve? Česa drugega ne, kajti doslej sem verjel, da je epitet »moder« v smislu sapientia ali prudentia mogoče pripisati osebi (redkeje) ali človekovim dejanjem, ne pa stvarem in izdelkom. Vendar je takšno razumevanje bilo že dolgo nazaj preseženo z motom o modri Sloveniji.

V govoru vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicar so pri Slovenskih novicah zaznali, da je predsednika parlamenta Milana Brgleza označila za »očeta« – žal niso povedali, česa. Očete naroda že imamo, oče stranke pa najbrž ne bi mogel biti. Ni jim ušlo niti, da je minister za javno upravo Boris Koprivnikar samega sebe prepoznal kot državnega hišnika. V igri samooznačb smo torej na kongresu dobili najmanj očeta, hišnika in moder program.

Težko bi dejali, da so preostre formulacije morda vezane le na nek rumeni mediji in torej preveč tabloidno zveneče. Kajti poglejmo ljubljanski Dnevnik, presoje niso nič bolj blage. Novinarka Meta Roglič je celo spregovorila o pohojeni demokraciji na kongresu, kje po pisanju samocenzuriranih Slovenskih novic niso samo izločali medijev, temveč so pohodili lastno politično kulturo in niso dovolili razprave:

Stranka Mira Cerarja je po novem Stranka modernega centra. Z novim imenom naj bi potrdili, da so sodobna in demokratična stranka, ki želi vzpostaviti višjo raven politične kulture. S sobotnim dogajanjem so to utemeljitev pohodili.

Na kongresu so lahko govorili le izbranci, drugi delegati pa so bili zgolj glasovalni stroj. Razprava ni bila mogoča: niti ob predstavitvi dosedanjega dela strankinih organov, ministrov in poslanske skupine, niti ob predlogu novega imena, niti o spremembah statuta… Sobotno kongresno dogajanje je bilo predstava za javnost, na kateri je morala demokratičnost kloniti pod željo vodilnih predstavnikov SMC, da bi se stranka pokazala kot povsem enotna, sami pa kot izjemno uspešni. Celo klavrn rezultat lokalnih volitev so na primer ocenili kot velik dosežek.

V vrhu SMC odsotnost možnosti razprave pojasnjujejo z navedbami, da je bil dogodek namenjen seznanitvi navzočih z dosedanjimi rezultati, pa da so delegati o vseh vprašanjih že lahko govorili na sejah drugih organov stranke… Toda namen kongresa je, da zbrani razčistijo, kaj se je v strankinih vrstah dogajalo, in dorečejo usmeritve za naprej. Celo na kongresih strank, ki so vodene izrazito avtoritarno, kot je na primer SDS, delegati praviloma dobijo besedo. Seveda je vnaprej jasno, da bodo predvsem poveličevali svojega predsednika in kritizirali njegove nasprotnike, a včasih se vendarle pojavi tudi kakšen kritičen Ivo Hvalica…

V nastopih na sobotnem kongresu tudi ni bilo mogoče slišati imena v petek odstopljene ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar. Razlog za njen odhod pa je pomembno zaznamoval obkongresne neformalne pogovore. Še bistveno bolj bi jih, če Setnikar-Cankarjeva ne bi že pospravljala ministrske mize. Zato je njeno hitro odločitev oziroma Cerarjevo takojšnjo pritrditev mogoče pripisati tudi bližini osrednjega strankinega dogodka.

Roglič Dnevnik SMC kongres