Politika in umetnost iz ozadja

Redko vidimo, da se nekdo trudi okoli mizanscene v nastopih domačih politikov. Primer: predsednik Pahor se običajno usede za pisalno mizo v svojem kabinetu predsedniške palače, v zadnjem času nanjo položi poljuben kup knjig, da bi po naporni instagramski telovadbi na plaži in čilanju na soncu pred kamero izpadel bolj modro. Kar stori sploh takrat,... Continue Reading →

Nove vaje v kjepajevstvu: protestniki, kje pa ste bili takrat?

»Kje pa ste bili takrat?« O »kjepajevstvu«, za domače uho že zlizanem retoričnem triku preusmerjanja pozornosti, sem  obširno pisal v prispevku pod naslovom »Kje ste bili takrat?«: kjepajevstvo kot argumentacijska taktika. V njem sem utemeljil nekaj, kar štejem za svojevrstno obliko »kajpajevstva« (ki začenja s podobno preusmeritvijo, nekako »Že res, da X, kaj pa Y... Continue Reading →

Gnusno sovraštvo v dvojnem obratu

»Protest proti vladi, še preden se je ta oblikovala, je Janša poimenoval »shod gnusnega sovraštva«. »Tisto, kar je značilno za ekstremno levico v Sloveniji, je, prvič, da to, kar sama počne, poskuša pripisati drugim, in da, drugič, stvari poimenuje ravno obratno,« je dejal. O zadnjih protestih je Janša dejal, da je bilo zbiranje velikega števila... Continue Reading →

In zdaj še atentat na Janšo

Stvari se radikalno slabšajo, ne samo atentat, madžarski lastniki slovenskih strankarskih občil so napovedali državljansko vojno. V ne-njihovi državi. No, daleč smo prišli - in ali gre še dlje, še nižje?  Propagandizem, psihopolitika sovraštva in victim playing, kjer se tudi pojasnilo dr. Barbare Rajgelj mimogrede izgubi in postane odveč, ker ga takoj preglasi nova manipulacija.... Continue Reading →

Politika, ki bi uničila RTV s pozivi proti plačilu prispevka

Bilo je 20. marca letos, teden dni po nastopu Janševe nove koalicije in sredi prvih ukrepov proti zaustavitvi širjenja virusa, ko sem generalnega direktorja RTV Slovenija povprašal, zakaj v njihovih programih nastopa predvsem vladajoča politika in zelo malo stroka ali opozicija (Naj ne postane medijski kanal vladajočih: javno pismo generalnemu direktorju RTV Slovenija). Ob tem... Continue Reading →

Nove stare vojne z mediji: žabja perspektiva

Predsednik vlade je septembra 2012 pojasnil, da slovenskih časopisov, »moram reči, ne berem«. Šlo je za čas, ko je njegov minister Žiga Turk razmišljal o zvišanju davka na dodano vrednost z 8,5 na 20 odstotkov za tiskane medije. Seveda mu nihče ni verjel, ne tedaj in tudi ne danes, ko je znova predsednik in je... Continue Reading →

Biti nesolidaren, ostati političen: novinarji, ki se priklanjajo žalitvam

Zdaj, ko je z odločitvijo Vrhovnega sodišča dobesedno legalizirana politična toksičnost, tj. strupeni žalilni in sovraštveni govor do novinarjev, po tistem, ko so vsi novinarji lahko že jutri s strani politikov označeni najmanj za pocestnike in pocestnice v službi znanega zvodnika za neznano ceno, bi pričakovali maksimalno solidarnost novinarskega ceha do žrtev vse pogostejših diskreditacij... Continue Reading →

Škandalozna klofuta novinarstvu: ko vrhovni sodniki odprejo vrata političnim pritiskom

Vrhovno sodišče je škandalozno ugodilo zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko sodišče pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek v tožbi proti Janezu Janši zaradi žaljivega tvita. Novinarka je vložila zahtevo za plačilo odškodnine, ker ji je Janša povzročil duševne bolečine z zapisom na Twitterju 21. marca 2016, v katerem je njo in novinarko Eugenijo Carl označil... Continue Reading →

Z vilami nad RTV, z gnojem nad biciklistične anarhiste

Predsednik Slovenske ljudske stranke je pred dnevi zagrozil, da bo obul škornje, nato pa z vilami in lopatami razril gnojišče na Kolodvorski, kjer stoji njemu neljuba RTV Slovenija, ki ga je pred dnevi neslavno razkrinkala v famozni Tarči (Tarča, žvižgači in moč novinarstva). Marjan Podobnik najbrž svoje napovedi pohoda ne videl kot grožnje, če jo... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑