Osem političnih strategij molka: relativizacija genocida v Gazi

V geopolitičnem diskurzu lahko opazimo več retoričnih strategij, s katerimi evropske in svetovne institucije, Evropska unija, ZDA, Združeni narodi in končno Slovenija, neposredno ali posredno prispevajo k normalizaciji genocida v Gazi. No, dejansko želijo akterji pomiriti vznemirjeno javnost, pri čemer se sklicujejo na to, da nimajo dovolj politične moči in ne morejo veliko pomagati pri... Continue Reading →

Predsednica pri uri političnega bulšitanja

Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je v Odmevih odgovarjala na vprašanja Rosvite Pesek, kaj se dogaja z resolucijo in potem z napovedjo referenduma o JEK2, končno pa zdaj tudi z njegovim preklicem. Gostja je zatrdila, da z obema, »pravno gledano«, ni nobenih nepravilnosti in da pri dogovorih okoli tega ni bilo nobenih slabih namenov. S... Continue Reading →

Minister Hojs kot humanist, ki rešuje eno življenje

Aleš Hojs, nesporno prvak v prostaštvu med vsemi ministri samostojne Slovenije, neutrudni diseminator osebnih žaljivk in sovraštva, ki ležerno protestnike in mimogrede tudi evropske komisarje razglaša za svinje, rumenojopične neonaciste za bisere in po novem policiste za lenuhe, najbrž ni primerek osebe, od katere bi smeli pričakovati trohico argumentacijske tenkočutnosti. Prej nasprotno, naša pričakovanja so... Continue Reading →

Sklicevanje na zakon in družbeni konsenz

Naša ušesa so že nekaj časa na preizkušnji, tudi smisel za zlaganje argumentov: sklicevanje na pravo in pravne postulate kot edino mero družbenega je mantra pravnih pozitivistov, ki pri tem pozabljajo, da sklicevanje po sebi še ne dodaja posebne vsebine in akterjev ne odvezuje od tega, da morajo v življenju pač zavzeti načelna stališča. Če... Continue Reading →

Powered by WordPress.com.

Up ↑