POP TV poroča o utajevalcu Roku Snežiču, istočasno pa oglašuje njegove storitve

Včerajšnji prispevek POP TV novinarke Nike Kunaver z naslovom »V zvezi z davčno utajo Đuđićeve naj bi preiskovali Snežiča in Vuka« razkriva, da je zdaj že znamenita Dijana Đuđić, posojilodajalka Janševi SDS, skupaj še z dvema državljanoma v BIH osumljena utaje davkov v višini 2,4 milijona evrov. Delovali so kot kriminalna združba, ugotavlja SIPA.

Med letoma 2013 in 2018 so odprli več bančnih računov v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem, poroča medijska hiša, denar pa naj bi ji nakazovala podjetja, ki sta jih ustanovila nekdanji župan Zavrča Miran Vuk, član stranke SDS, in znani davčni svetovalec Rok Snežič, sicer Janšev sozapornik in tudi strankarski podpornik.

Snežič prispevek insert 24ur

29. maj 2019: grafika o pranju denarja iz prispevka POP TV v osrednjem dnevniku

Doktor davčnih utaj istočasno oglaševalec

Vendar je bralec njihove 24ur.com, ki jo ureja Jure Tepina, lahko dobesedno istočasno prebiral tudi oglas Snežičevega podjetja, torej »doktorja davčnih utaj«, kot mu največkrat pravijo, kako »davčno optimizirati« poslovanje s prenosom svojih podjetij v Bosno in Hercegovino. Ne prvič, oglas ponujajo dnevno.

O medijski dilemi oglaševanja in novinarskega posla v istem primeru sem pisal v februarskem prispevku Snežičev oglas na 24ur.com: o konfliktu med novinarsko in oglaševalsko prakso in takrat zaključil:

Če pustimo ob strani, da bi se zanj morala zelo zanimati vsaj slovenska davkarija in politika, nam preostane še nerešljivo vprašanje moralne spornosti oglasa z vidika medijske etike: kakšen smisel ima objavljati takšne, ki interesno zadevajo avtorje in njihova podjetja, kadar so njihova ravnanja s strani novinarjev, celo v istem mediju, ali širše javnosti prepoznana kot sporna?

V tem primeru ne govorimo o tako imenovanih kontekstualnih flopih v oglaševanju, kjer algoritem na spletni strani po naključju najde in »prilepi« oglas, ki sovpada z brano vsebino in povzroči humorno, ironično ali tudi prepoznavno neetično konotirano asociacijo. Oglas s Snežičevim podjetjem bi bil sporen že brez poprejšnjih novinarskih prispevkov o njegovem davčnem čudodelstvu. V kombinaciji z njimi je grotesken.

Dva sklepa

Očitno ima Snežičevo podjetje zakupljeno kar celoletno vsakodnevno (!) celoletno oglaševanje na straneh 24ur.com in še kje drugje. Pustimo ob strani, da v oglasu svetujejo nekaj, kar bi moralo zanimati tudi domače in bosanske davčne organe, z vidika medijske etike smo zdaj pred tem, da pridemo do dveh sklepov.

Če imamo osebo O, ki domnevno počne nezakonite stvari N, hkrati pa oglašuje v mediju M, potem bodo novinarski prispevki o tej osebi v mediju M neizbežno v konfliktu. Ob predpostavki, da je smisel novinarskega dela implicitno v poročanju ali razkrivanju N, bo samo dejanje oglaševanja O v M problematično. Če se zgodi celo, da se v M oglašuje ista nezakonita ali z njo povezana praksa N, zaradi katere se O preganja, se konflikt kvečjemu še poglobi. To bi bil prvi potencialni sklep.

Drugi je bolj dobrohoten, vsaj navidezno. Ker pri PRO PLUS niso prenehali ponujati oglaševalskega prostora Snežiču in to počnejo na dnevni ravni, lahko domnevamo, da čvrsto verjamejo v zakonsko neoporečnost oglasa naročnika. Slovenski oglaševalski kodeks v prvem členu nalaga, da »oglaševanje ne sme vsebovati ničesar, kar bi bilo v nasprotju z obstoječo zakonodajo, niti izpuščati česa, kar zakon izrecno zahteva. Prav tako ne sme spodbujati ali odobravati kršitve zakonov.«

S tem so očitno lastniki medija implicitno presodili, da je Snežičeva praksa zakonita. Od tod naprej bolj prijazen sklep morda veleva tole: ker smo novinarsko pokončni, sicer oglašujemo O, ampak to nas ne bo ustavilo pri poročanju, da je O osumljen nezakonitega ravnanja. Povedano drugače: da poročamo o N v primeru O, nikakor ne razumemo kot konfliktno dejanje, ki je v nasprotju z oglaševanjem O v našem (ali kakšnem drugem) mediju M.

Snežič podjetje bih oglas 29. maj

29. maj 2019: oglas za Snežičevo podjetje na straneh 24ur.com

Ohranjanje konflikta med oglaševanjem in novinarstvom

Osebno sem prepričan, da sta oba sklepa slabo utemeljena in napačna. S tem, ko lastniki POP TV dajejo Snežiču oglaševalski prostor za »optimizacijo davkov« v Bosni,  so njihovi novinarski prispevki o davčnih utajah istega podjetnika z vidika medijskega uporabnika nujno neverodostojni: ne v smislu, da bi s takimi prispevki kaj bilo po sebi narobe v smislu profesionalnosti in nepristranskosti, ampak preprosto ne morete kredibilno oglaševati nekoga, za katerega v isti sapi poročate, da je goljuf. Razen tega se s tem vedno poveča možnost, da o O nek medij ne bo poročal zato, ker lastniku prinaša oglaševalski dobiček.

No, iz podobnega razloga ni smiseln niti sklep, označen za bolj dobrohotnega: v njem se zgolj pretvarjamo glede etične pokončnosti, češ da preiskujemo celo tiste, ki pri nas oglašujejo, vendar s tem pač ne ubežimo začetnemu konfliktu.

O Janševem kreditnem poslu in obračunu z novinarji, ki so to razkrili, sem sicer pisal v prispevkih Janševi rumenjaki: opletanje proti medijem na tviterju v zadevi Dijana, nato Janševo kesanje kot trik in deloma v Štefanec, KPK in problem možnih glivic SDS.

Snežič oglas 29. maj

Snežičeva ponudba bralcem 24ur.com: pridite v Bosno, ne plačujte davkov v Sloveniji!

S praznim moraliziranjem nad utajevalce davkov

Nacionalkina Tarča in Odmevi spet niso imeli srečne roke pri realizaciji zgodbe o tem, kako se v naši državi utajujejo davki.

Novinar Jure Brankovič je v Tarči predstavil stališče dr. Roka Snežiča, ki je pred kamero (in svojim prestižnim mercedesom) gladko priznal in celo opisal postopke, kako se poigrava s slovenskimi davčnimi organi:

»Jaz lahko to odkrito povem. V Bosni se odpre podjetje, da ni vidno, kdo je lastnik, enostavno to podjetje pokupi nepremičnine v Sloveniji in davčna uprava ne more iti zoper bosansko podjetje v izvršbo, ker bosansko podjetje ni davčni dolžnik.«

Samooklicani doktor, ki se ni samooklical

Odmevi z Igorjem E. Bergantom so naslednji dan poskušali komentirati sicer ne čisto novo, a navidez osupljivo zgodbo. Pokazalo se je, da znova neuspešno. Že voditeljev uvodni stavek je bil strel v koleno:

Samoklicani doktor davčnih utaj Rok Snežič je v Tarči podrobno opisal, kako je s pomočjo osebnega stečaja domnevno izničil svoj davčni dolg v višini 800.000 evrov. Napovedal je, da mu dolga nikoli ne bo treba plačati.

Za začetek: Snežič pač ni samooklicani doktor – takih označevalcev smo vajeni iz Janševih medijev. Kajti ima veljaven doktorat Evropske pravne fakultete, leta 2010 je pod mentorstvom dr. Jurija Toplaka doktoriral s temo »Primerjalno pravni prikaz obdavčitve nepremičnin in utaje davčnih obveznosti s poudarkom na ustavno pravnem vidiku v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije«.

Resnici na ljubo je Snežič že takrat bil na slabem glasu, zato so nekateri mediji poročali o »davčnem utajevalcu z doktoratom o davčnem utajevanju« – a tega je legalno zagovarjal in ubranil. Za doktorja se ni samooklical. Slovenske novice so nek svoj zapis posmehljivo naslovile s »Kako je doktoriral iz lastne davčne utaje«:

Snežič doktorat SN

Članek iz Slovenskih novic: Snežič, privlačne dame in doktorat

Ko je z državo, ki moralizira, nekaj hudo narobe

Nadaljevanje je v Odmevih razgalilo vso skromnost spoprijema z davčnimi utajevalci. Isti novinar Jure Brankovič je poročal o slabem izplenu sobesednikov, njegovo pojasnilo se kaže kot simptom:

Izogibanje davčnim obveznostim je nesprejemljivo in žaljivo, je praktično edini odziv državnih organov na včerajšnje prostodušno priznanje pravnika Roka Snežiča.

Ko se državni davčni organi sklicujejo na moralno obsodbo, mora s tako državo najbrž biti nekaj hudo narobe. Marsikateri državljan bi bil presrečen, če bi reakcija na njegovo neplačano položnico bila zgolj tisti »To je za nas žaljivo«.

Kar je sledilo kot reakcija na njegov odkrit nastop, je bilo zgolj samovšečno moraliziranje. Kakor da bi novodobne Al Caponeje bilo mogoče ustaviti z očitkom, da je njihovo početje za družbo nesprejemljivo. Ko vam pred kamerami pove »Glejte, jaz sem šel v osebni stečaj izključno zaradi tega, da davčno odločbo uničim, spravim s sveta.«, nam očitno ostane le ogorčenje. Ker si za čem drugim ne prizadevamo. In to je vse. Res, sami smo si krivi.

Očitek, da je gospod nenačelen

V tovrstno deplasirano zgražanje je padla tudi povabljena strokovnjakinja za gospodarsko pravo dr. Elizabeta Zirnstein, ki je v Odmevih nato komentirala Snežičevo ravnanje in priznanje:

»Najprej naj povem, da se mi zdi sramotno, da doktor pravnih znanosti poziva na ta način javnost k zlorabi stečajne zakonodaje in neplačevanju davkov. Vemo, da zakaj so davki in prispevki namenjeni. S tega se plačuje javno zdravstvo, javno šolstvo in tako naprej. Me zanima, če bo gospod tako načelen tudi ko bo pričakoval kakšne tovrstne storitve od države. Takrat pričakujem od njega, da bo rekel »Ne potrebujem teh storitev« ali pa »Lepo prosim, da mi jih zaračunate, ker za njih nisem nič plačal. Namenoma se namreč izogibam davkom.«

Kakor da bi Snežiča morali po prstih, ker je njegovo postopanje neetično. Packa umazanega! A to še ni vse. Nekdanji direktor Davčne uprave in davčni svetovalec Ivan Simič je v omenjeni Tarči opisal, da je njegovo izmikanje plačilu davkov res izvedljivo, vendar bo moral premoženje skrivati celo življenje. V svojem nastopu v studiu se je skliceval na »svojega prijatelja Roka« in končno primer opisal kot edinstven z besedami: »Rok je pač eden sam«.

Rok Snežič Tarča Odmevi

Snežičev nastop v Tarči, kasneje ponovljen v Odmevih

Povedano preprosteje: njemu se zdi, da njegovo izigravanje zakonov ni posebej velika težava. Žalostno in pomenljivo po sebi. Pa tudi protislovno: če je Rok samo eden, potem tudi njegova sugestija, kako izigravati zakonodajo, ne more biti posebej nevarna, ker pač imitatorjev ne bo imel. Iz tega razloga pa naše zgražanje iz bojazni pred posnemovalci neupravičeno. Vse ni tako preprosto, Simiča je demantiral že novinar Brankovič. V Odmevih je dejal: »Primer Roka Snežiča še zdaleč ni edini.« In podal primer Ivana Zidarja in Mateja Raščana.

Prazno moraliziranje in potuha

Sklicevanje na moralo je bizarno tudi z vidika Snežičeve intence. Lepo prosim: je bil njegov namen res predstaviti svoje ravnanje kot odličen zgled, ki mu je treba slediti? Sam vidim stvar drugače: primera njegovega nastopa ne bi smeli jemati kot spodbudo za prazno moraliziranje in zgražanje, saj davčnim in finančnim organom ter politiki Snežič daje najboljšo možno spodbudo, kaj morajo urgentno storiti, če želijo pri utajevalcih pobrati davke in zaščititi svoje dobro ime.

Na neki ravni je pozitivno, saj daje pomembne impulze in navodila, kako utaje zamejiti  – nemoralno je v resnici naše zgražanje. Če ja, potem ravno slednje, prazno moraliziranje torej, ohranja status quo in daje potuho davčnim organom, da ne storijo ničesar. Razen tega, če zakoni niso potrebni dopolnitev, celo smemo reči, da se je Snežič samoovadil. Zakaj bi torej morali proti temu protestirati in ne biti veseli?

S tem, da je Snežič utajeval davke in izigraval zakonodaje, je gotovo vse narobe. Z dejstvom, da je javno opisal, kako je to počel, pa niti malo ne. Če karikiram: morda je za to, da se bo kaj ukrenilo, storil več kot vsi novinarji doslej. Kar se mene tiče, bi lahko nacionalka še večkrat zavrtela odlomek z njegovim nastopom. Če bo to pospešilo zakonske spremembe na bolje, je to zelo majhna cena zanje. Zgražanje javnosti in medijev ali celo davkarije teh sprememb pač ne bo prineslo.