Prostovoljna razorožitev borcev: kako se je Turnšek ujel v past

V zgodbi o sklepu predsedstva ZZB za vrednote NOB, ki je spominskim partizanskim četam prepovedalo nošenje muzejskega orožja na prireditvah, že dolgo ne gre le za orožje. Če je kdaj sploh šlo.

Protesti, ki se zdaj širijo v borčevski organizaciji proti njihovemu predsedniku Titu Turnšku, pravzaprav kar majhni upori, češ da ukazu ne bodo sledili, v medijski razpravi odrinjajo bistvo dogajanja, ki ni le v slaboumni presoji predsednika, temveč enkrat več tudi v njegovi popolni neprimernosti, da bi vodil to častitljivo organizacijo.

Ko se od smeha držijo za trebuh

Dikcija prepovedi ne pušča veliko dvoma: »Na komemoracijah, svečanostih in drugih slovesnostih, ki jih organizirajo zveza ali združenja borcev za vrednote NOB, je kakršnakoli uporaba orožja, muzejskega, replik oziroma kateregakoli orožja, prepovedana.« V čem je največja težava sklepa? V slepoti, ki jo izžareva Turnškova odločitev, v spregledu politične manipulacije, ko se je predsednik pustil sprovocirati in nasedel na medijsko propagando novinarskih postreščkov neke stranke. Ki so pohiteli z manipulativnim vsiljevanjem za lase privlečene primerjave med nošenjem orožja v Šiškovi vardi, trenutno kriminalizirane tudi s priprtjem vodje tega paravojaškega postroja, ter borčevskimi spominskimi slovesnostmi.

Turnšek je, evidentno intelektualno nedorasel, klonil pod medijsko orkestrirano tezo, da imajo »njegovi« spominski postroji status paravojaških enot. Očitek največje opozicijske stranke in Janševih medijev in portalov – teh je res vsak dan več – ga je očitno globoko prepričal. Najbrž se omenjeni postreščki od smeha še danes držijo za trebuh. Predstavljajmo si za en samcat trenutek, kako se ob kakšni od retoričnih bravur o tem, da je Milan Kučan nekoč predlagal likvidacije, kar naj bi domnevno izrekel 23. februarja 1994, odločil obsoditi besede svojega tovariša. No, dobili bi enak učinek. O tem, kako velja trik »Najprej diskreditacija, nato likvidacija!« za eno kolosalnih manipulacij, ki jo Janšev krožek ponavlja že celih 24 let ad nauseam, sem pribeležil v prispevku z naslovom Jezikovne likvidacije in primer JJ. Ta častitljiva obletnica nam demonstrira neverjetno trdoživo privrženost propagandističnim tehnikam laganja – saj je popolnoma jasno, da izvajalci, ki so zgodbo fabricirali, še kako dobro vedo, da ne govorijo resnice.

Turnšek orožje Nova

Le eden od zapisov, pod katerim je klonil Turnšek: Nova24TV

Deklasirati svoje na raven Šiškovih

A nazaj k Turnškovi mentalni podobi. Kdor opazuje arbitrarne vojaške vaje Šiškovih fantastov, ki so se v svoji fantaziji ali realnosti odcepili od države in bi jo radi z orožjem obvarovali pred enako namišljenim sovražnikom, nato pa je nenadoma v lastnih vrstah v primeru komemorativnih in drugih svečanosti sposoben ugledati nekakšno tej sorodno paravojsko, je kognitivno res močno obubožal. S tem je dejansko deklasiral svoj tovarišice in tovariše na raven čudakov iz štajerskih goš.

Slepota in kratkovidnost, ki pri Turnšku nista prav nobeno presenečenje, sta na koncu pripeljali do zmagoslavja politično-medijskega alt-right postroja, razvidnega že v naslovih, kot je »Nevarni za ustavni red države: Tit Turnšek priznal, da so na paravojaških partizanskih proslavah sodelovali oboroženi pripadniki – kje je bila takrat policija?«

Policija, kje si?

Najbolj koncizno se debakel predsednikovega sklepa kaže v pričakovani reakciji šefa SDS, takšni, pri kateri ta resnično zna vedno zadeti v sredino tarče in »kaznovati« svojo žrtev. V njej je predsednik borcev označen za Tita:

Ukaz poglavarja Tita, s katerim: 1. priznava, da ZZB ustanavlja uniformirane paravojaške formacije; 2. pove, da imajo “spominske čete ZZB” poleg trofejnega še vsakovrstno “drugo orožje”; 3. prepoveduje uporabo orožja na javnih prireditvah. Hm, kje je bila @policija_si doslej?

JJ Turnšek orožje tvit

Ko se počutiš zmagovito, ker je druga stran kapitulirala: Janšev tvit

Čeprav ga zgodba s Šiškom nikoli ni tangirala in paravojaškega postroja nikoli ni obsodil, z razkritjem vpletenosti članov njegovega stranke in podmladka pa je za kaj takega imel še manj tehtnih razlogov, je Turnška povsem pritisnil ob steno: tako rekoč ni mogoče spregledati užitka, ki se mu je porodilo ob opazovanju nesmiselnega dejanja. Zadovoljstvo, ker mu je pri propagandistični operaciji trapasto nasedel, se kaže v finalni ugotovitvi o Turnškovem priznanju, da ZZB NOB vodi uniformirane paravojaške formacije – in resnično je videti, da pritrjuje razumevanju, po katerem je ZZB NOB s svojim komemoracijskim nošenjem orožja vsa leta ravnala nezakonito.

Rovte kot napačen argument

Janša ga je torej ujel v past – s sprejetim sklepom je Turnšek storil nekaj, česar ne bi rabil: priklonil se je tezi o nezakonitem nošenju orožja tam, kjer takšne prepovedi ni. Kot so te dni pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, po Zakonu o orožju ni problematično uporabljati orožja, ki je onesposobljeno in ima potrdilo MNZ, podobno pa velja še za imitacije orožja, a le pod pogojem, če gre za prireditev, na kateri je takšna raba smiselna. Spominske in komemorativne slovesnosti v čast NOB pa nedvomno so takšnega značaja. No, iz istega razloga so nasedli tudi nekateri drugi mediji, ki so priskrbeli še popolnoma nesmiseln argument, češ da se orožje nosi tudi na domobranskih postrojih v Rovtah – da pa tega Janševi niso obsodili. Če trdimo kaj takšnega, smo se nehote že priklonili smiselnosti argumenta proti nošnji orožja na proslavah NOB.

Treba se je pogovoriti o pravih orožarnah

Toda edino orožje, o katerem bi se v tej zgodbi res morali pogovarjati, je tisto iz orožarn medijsko-politične propagande. In dejstvu, da uspeva razorožiti postroje borčevskih organizacij. Turnškova reakcija je zato velik, za izkušene izvajalce te propagande že prav neverjeten uspeh, nad katerim so upravičeno odkrito navdušeni. ZZB NOB pa je ob tako škodljivem predsedniku vredna vsega pomilovanja.

Turnšek, grešni kozli in novinarske koze

Predstavljajte si, da goreče zagovarjate privatizacijo. Ob poudarku, da so argumenti nasprotnikov privatizacije premalo atraktivni, berljivi in gledljivi, pride včasih prav dodaten motiv, več dinamike: in ni ga boljšega od jeznoriteža, ki se ne zna kontrolirati (kar vemo že vnaprej) in provokativne novinarke, ki res ne rabi veliko, da bi izzvala žalitve na račun sebe in svoje medijske hiše.

Razprava med Petro Sovdat (Finance) in Titom Turnškom iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je bila na tiskovki Koalicije proti privatizaciji, ki je za 11. junij v Ljubljani napovedala protestni shod, instrumentalizirana prav za te namene v celem nizu političnoideološko profiliranih medijev (Finance, Planet TV, Planet Siol, Janševi mediji nasploh).

Iskalo in tudi našlo se je pokveke s sumljivo preteklostjo, brez osebne obvladanosti (enkrateia), žaljive, nespodobne in nevarne:  natančno temu zdaj služi redukcija dogajanja na ekscesnost izjave Tita Turnška, ki je novinarki zabrusil, da je koza in v napihnjeni interpretaciji opazovalcev, češ da bi jo skoraj na gobec.

Sovdat Turnšek

Drži, kar je storil Turnšek, je nesprejemljivi primitivizem. Človek s svojo neobvladanostjo dela škodo predvsem svoji organizaciji in iz priloženega posnetka je razbrati, da so ga hiteli miriti tudi člani Koalicije, ko so videli, da nekateri mrhovinarsko spremljajo vsak njegov korak in izraz na obrazu tudi po končani tiskovki. Seveda, ni bilo težko uganiti, da se čaka na eksces, da bi se našlo in tudi uporabilo ad hominem medijski argument.

Turnšek Sovdat Youtube 3

Kajti ob neskriti agendi ob dogodku, kjer niti ne skrivate, kako boste poročali (časnik Finance stoji uredniško strogo in agresivno na neoliberalnih pozicijah in silovito zagovarja privatizacijo), lahko dodatno predstavite nasprotnike privatizacije kot bebce, udbaše (sic!), ki se svaljkajo, kot pravi novinarka, v državnih podjetjih ter fizično in verbalno napadajo nedolžne novinarje.

Z enim zamahom se s tem diskurz adhominizira, odskoči proč od razprave ad rem in bralcem signalizira nekaj drugega: poglejte, nasprotniki privatizacije so agresivni idioti, udbaši, luzerji.

Turnšek Sovdat Youtube 2

Novinar Vladimir Vodušek, ki se na celjskem sodišču zagovarja tudi zaradi obtožb o izsiljevanju po tistem, ko so ga aretirali sredi leta 2012 na Trojanah v trenutku, ko je domnevno prejemal izsiljeni denar, je zato s svojo TOP TV snemal prizorišče dogajanja tudi po (ali morda pred) konferenco in s tem znova afirmiral tabloidne navade medijev, ki bodo uporabili, če je treba, sleherno posneto dogajanje v zakulisju, off the record in zunaj kadra:

Kar je torej v resnici zgodba, ni preprosto le neopravičljivo vedenje Tita Turnška, temveč mimikretična narava medijskega prepakiranja dogodka, ki iz vesti o verbalnih izpadih in evokaciji domnevnega incidentu tipa »skoraj jo je na gobec« počne vse, da bi do takšne ravni diskurza res prišlo, ne da bi to res opazil povprečen bralec, in to le zato, da bi lahko bila za potrebe medijskega senzacionalizma in obenem iz ideoloških nagibov prikazana kot eksces. Dva dobitka torej sledita iz te novinarske manire: branost, gledanost ali klikanost ter uspešna obramba lastna političnih okopov.

 

turnšek sovdat pogovor finance