Rogonosec Valenčič

Megarik Evbulid, živel je nekako v času Aristotela, si je rad izmišljal miselne paradokse in z njimi zabaval občinstvo, danes jih poznamo pod zbirnim pojmom sofizmi.

Eden od zelo znanih sofizmov nosi ime »rogonosec«  (keratines) in gre takole:

»Nisi izgubil rogov, kajne? Seveda ne (ko pa jih nimam). Če jih torej nisi izgubil, potem jih imaš.«

V obliki iz knjige filozofa Franeta Jermana se glasi:

»To, česar nisi izgubil, imaš. Ali si izgubil roge? Ne. Torej jih imaš!«.

Na prav tak sofizem sem se spomnil, ko sem prebral retvitani dovtip Janeza Janše na račun novinarja Erika Valenčiča:

V SDS so zanikali povezave z neonacisti, Valenčič pa ni nikoli zanikal povezave z bin Ladnom, ki ga je celo reklamiral.

Janša tvit zanikanje Valenčič

Analogija je torej naslednja. Prvi sofizem lahko preoblikujemo v takole formo tipa modus ponens:

(1) Česar nisi izgubil, to (še vedno) imaš.

(2) Rogov nisi izgubil.

(3) Torej imaš rogove.

Janšev sofizem pa bi se glasil:

(1) Če ti, Valenčič, nisi zanikal povezav z Bin Ladnom, potem jih imaš.

(2) Povezal nisi zanikal.

(3) Torej imaš povezave.

Res je sicer, da je sklep neizrečen, impliciten. Strogo vzeto Janša ni rekel tisti »Torej imaš povezave«. Kar je storil, leti le na primerjavo med dejanjem SDS in Valenčičem, češ: mi v SDS smo zanikali, ti pa nisi. Vendar smisla trditve ne moremo vzeti drugače kot jasen namig, da»nikoli ni zanikal povezave« razumemo kot nekaj, kar vodi do »ima povezave«.

Takšen argument iz »odsotnosti zanikanja« ni le klasični non sequitur (iz tega, da nečesa nismo zanikali, še ne sledi, da to drži, obstaja tisoč razlogov, zakaj česa ne zanikamo, eden od najbolj standardnih je recimo, da nas nihče ni niti vprašal), ni zgolj imitacija sofizmov, temveč je, čisto preprosto, hitropotezna retorična manipulacija.

Tudi v Sloveniji premoremo mojstre sofizmov, ki malce plonkajo pri starih Grkih. Slovenski prisilni rogonosec je novinar, ki ima povezave z Bin Ladnom, saj tega nikoli ni zanikal.

Nismo retuširali, ker smo se borili proti rdeči zvezdi

»Po Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Društvu slovenskih pisateljev so se odzvali še Puntarji Slovenije,« so poročali v samostojnem prispevku v osrednjem TV dnevniku na TV Slovenija včeraj. O čem? O Janševem »alternativnem« obeleževanju prvega postroja slovenske vojske v Kočevski Reki, s katero je, kot je dejal Lojze Peterle, prvič »zadišalo po slovenski vojski«.

Puntarji retuša TV SLO

O retuširanju fotografije na osrednjem transparentu sem pisal dvakrat (1, 2), splača pa si ogledati, kako so k zgodbi pristopili v dnevniku. Nekako uravnoteženo, spravno in pomiritveno, podobno kot Pahor.

Aleš Hojs, bivši minister, je v imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve zanikal brisanje zgodovine in njeno retuširanje.

»Ničesar nismo izbrisali, saj se med osamosvojitveno vojno nismo borili z rdečo zvezdo, ampak proti njej.«

Če se je po RTV Slovenija šele po 15 dnevih prvič odzvala na falsificirajoče dogajanje v Kočevski Reki (vsekakor bi bili krivični, če bi preveč kritično izpostavljali to dejstvo, še vedno so hitrejši od večine medijev), je omenjena reakcija sploh prva, ki smo jo slišali v pojasnilo ali komentar retuširanja osrednjega transparenta proslave in posledično zgodovine s strani organizatorjev. Doslej očitno nihče ni drezal vanje, sami pa nam tudi niso privoščili besede. In koliko je vredna?

Hojs retuša TV SLO

Zelo očitno bolj malo – Hojsov razmislek ni samo non sequitur (iz tega, če bi se med osamosvojitveno vojno borili proti rdeči, še ne sledi, da nihče ni retuširal fotografije na transparentu), temveč celo servira zmanipulirano zgodovinsko dejstvo – osamosvojitvena vojna pač ni bila borba proti rdeči zvezdi.

Še huje: tudi če bi bila, to v ničemer ne bi ovrglo dejanja retuširanja transparenta. Poteza, ki si jo privošči, je torej red herring, v odgovoru se je izmazal z uvedbo zavajajoče druge topike (glede tega, ali smo se v vojni borili z rdečo zvezdo ali brez), pa še glede nje je varal.

Hojs torej na očitke odgovarja z novo manipulacijo glede dejstev in obenem v sferi argumentiranja. Nenazadnje se je prvi postroj Teritorialne obrambe RS v Kočevski Reki zgodil 17. december 1990, osamosvojitvena vojna pa pol leta kasneje: navajanje razlage, ki časovno pade v drugi čas kot časovni kontekst popačene slike in pojasnilo glede njenega nastanka, samo še poglobi začetno manipulacijo, saj ne more šteti za nobeno prepričljivo razlago.

Ker od TV Slovenija ne smemo pričakovati preveč, smo tudi to pot lahko olajšano ugotavljali, da se je novinarka nemudoma zadovoljila s Hojsovim pojasnilom in ni več drezala vanj. Spet je obveljal anything goes. (»Ali drži, da ste ponaredili bankovce za 100 evrov?« »Nisem, gospa novinarka. Zgolj uvedel sem svojo vzporedno valuto«. »Hvala za pojasnilo.«)

Karavana pač mora naprej, z njo pa postroj in prvi spravni postroj iščoči Borut Pahor. Škoda le, da zgodovina ne pozna pol-zvezd, mojstri retuš pa pol-retuš, kajti v politiki se sicer s pol-resnicami lahko kar daleč pride.

Reforma in norost

“Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu.”

Ta misel, danes objavljena kot izjava dneva na drugi strani Dela in v celoti v citiranem članku na dnevnik.si že v naslovu, je lahkotno ‘sklicevanje na norost dejanja X’.

Koliko je vreden tak argumentacijski prijem? Kar želi predsednik vlade povedati v odgovor na očitek, da je njegova reforma replika Pahorjeve, je nesporno nekaj takega:

(1)   Če bi ponudili identično pokojninsko reformo, ki so jo lani – na pobudo SDS in njeno nasprotovanje – zavrnili ljudje na referendumu, na katerem je glasovalo 70 odstotkov ljudi proti, bi bili nori.

(2)   Naša predlagana pokojninska reforma je torej drugačna od lanske.

Najmanj, kar lahko rečemo, je, da Janševo sklepanje ni veljavno. Njegovo sklicevanje na norost ne pokaže, da so ljudje lani zavrnili pokojninsko reformo in da je zato, praktično identične, ni ponudil sam. Njegova »norost« tukaj predpostavlja, da imajo državljani dovolj znanja in presoje, da bi razločili med kvaliteto ene reforme in druge, hkrati pa morda še, da je dovolj časa in pripravljenosti to kvaliteto preveriti na referendumu in z njo povezani kampanji. A bojim se, da takega znanja večina državljanov nima. In tudi časa za preverbo na referendumu ne – s tem pa tudi ne tveganja, da bi morebiten blef in »norost« bila razkrita. Čeprav sam ne znam povsem merodajno presoditi, v čem se reformi razlikujeta (in žal nisem zasledil niti pravih konkretnih prispevkov na to temo, a prevladalo je mnenje, da se razlikujeta v 5 odstotkih, ki niso bistveni), je popolnoma evidentno, da nas Janšev »argument iz norosti« v različnost obeh ne more prepričati. Iz (1) ne sledi (2) – celo v primeru, ko sta reformi res drastično različni.

Lani ni bila nujna

Če je zgornje sklepanje argumentacijski blef, ki nam ponuja »non sequitur« s sklicevanjem na čustva (»verjemite nam, da je res, kar pravimo, saj nismo nori«), nam danes časopisi zraven gratis ponujajo še en Janšev trik. V Delovi izjavi dneva namreč piše:

»Bili bi naravnost nori, če bi predlagali nekaj, kar je 70 odstotkov ljudi lani zavrnilo na referendumu.«

Premier Janez Janša v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke PS Alenke Bratušek, ki ga je spomnila, da je še lani trdil, da pokojninska reforma ni nujna.

Premierjev odgovor naj bi bil podan kot pojasnilo poslanki PS Alenki Bratušek, zakaj je Janša še lani trdil, da pokojninska reforma ni nujna. Če drži, da je to bilo vprašanje poslanke, potem se premier ni samo zatekel v »non sequitur«, ampak se je veselo izognil odgovoru na vprašanje – uporabil je »red herring« oziroma je odgovarjal selektivno. Pojasnila na to spet nismo slišali!

Selektivno podaljševanje delovanje dobe in zlata ribica

Kako je predsednik vlade lani blefiral glede padca pokojninske reforme, ki se mu ni zdel nič tragičnega in prav nič nujna sprejetja, sem nakazal že v tem zapisu. Žalostno je tudi dejstvo, da noben politik (ali strokovnjak) ne opozori na njegovo nedoslednost zahteve po selektivnem podaljševanju delovne dobe, ki, kolikor vem, v njegovem predlogu reforme ni ohranjena, pa jo je lani izrecno zahteval. A mu nismo zaradi spomina zlate ribice zmožni servirati niti tega? Takole:

Janša včeraj: pa kaj, če pade pokojninska reforma, še vedno smo lahko najboljši. Da ne bomo prišli na nemško-francoski vlak, je propagandna retorika. Citat:

Slovenija se lahko uvrsti med najbolj razvite evropske države, tudi če bo pokojninska reforma na referendumu padla, je prepričan prvak SDS Janez Janša. Svarila, da bi zaradi nesprejema pokojninske reforme ne prišli na nemško-francoski vlak, pa je ocenil kot “propagandno retoriko aktualnega predsednika vlade, ki zdrži ravno toliko časa, kolikor mine od aktualne do naslednje tiskovne konference”.

Janša včeraj: če pokojninska reforma, potem le s selektivnim podaljševanjem delovne dobe. Citat:

“Če bo treba v prihodnjih letih v Sloveniji res podaljševati delovno dobo, bomo to naredili selektivno,” je napovedal Janša. In dodal, da je velika razlika, ali dela nekdo 40 let na ministrstvu za okolje in prostor ali pa v Litostroju. Kot je tudi velika razlika, ali dela do 65., 70. leta starosti delavec na Danskem, Švedskem ali v Nemčiji, saj je delal v bistveno drugačnih pogojih in si zaradi bistveno višje plače privoščil bistveno boljši standard, ali pa bo moral toliko časa delati delavec v SCT, Litostroju oziroma v kateri koli proizvodni panogi pri nas…
Prav neuvedbo selektivnega podaljševanja delovne dobe glede na delovno mesto in zavrnitev predloga za uvedbo osebnega pokojninskega računa, da bi lahko vsakdo kadar koli izračunal, koliko ima privarčevanega za pokojnino, je Janša izpostavil kot ključni pomanjkljivosti pokojninskega zakona. “Zaradi teh dveh pomanjkljivosti bo zakon padel,” je prepričan prvak SDS.