Že zdaj lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da bo standardna argumentacijska nesenzibilnost domačih medijev proizvedla novo ignoranco. Se pravi: nič se ne bo zgodilo. Govorim o škandaloznem stališču predsednika stranke DeSUS, koalicijske partnerice treh, o predsedniku vlade. Oziroma, kot pravijo nekateri, le stranki SMC, kar ne spremeni veliko.
Erjavec ni uspel reči nič manj od tega, da je predsednik vlade, v kateri je on sam zunanji minister, podoben dveletnemu otroku – samo zato, ker je njegova stranka toliko stara. Oziroma še več, da je dveletni otrok. Ki vodi državo, pravzaprav vlado:
Prvak DeSUS Karl Erjavec je bil na slovesnosti ob 25-letnici delovanja stranke oster do koalicijskih partnerjev. »Nenavadno je, da dveletni otrok vodi državo in še bolj nenavadno, da se neka stranka hvali z več kot stoletno tradicijo v državi, stari 25. let,« pravi.
V teh dneh obletnice svojega delovanja praznujejo vse tri koalicijske stranke. SD 120. obletnico strankarske organiziranosti socialne demokracije na Slovenskem, največja vladna stranka pa drugi rojstni dan. »Le DeSUS je objektivna, saj je nastala z nastankom države, si takrat nadela sedanje ime, ki ga ni spreminjala. Nismo kameleoni, stojimo za svojim programom,« je v izjavi novinarjem pred slovesnostjo v Volčjem potoku poudaril Erjavec, ki DeSUS vodi že od leta 2005.
Zakaj s takšno verjetnostjo pričakujem, da mediji ne bodo kos mišljenju takšnega verbalnega napada? Ne zato, ker bi menil, da bodo spontano skočili na pomoč Miru Cerarju in se obnašali provladno.
Bistveno resnejši razlog se mi zdi ravno v tem, da ne znajo ne misliti ne predvideti posledic tovrstnega žaljivega obračunavanja med premierjem in zunanjim ministrom. Zahtevati jasno politično opredelitev od protagonistov in prevzem odgovornosti za kulturo komuniciranja. Vztrajati pri tem. Razen tabloidne in senzacionalistične reprodukcije po moje ne gre pričakovati ničesar.
Poskusimo si zgolj za trenutek zamisliti, katera resna zahodna parlamentarna demokracija bi prenesla takšno stališče zunanjega ministra na rovaš svojega šefa? Diskvalificiranje na odprti sceni, shodu lastne stranke? Ponižanje predsednika vlade s strani njegovega ministra?
Ali še huje: vzemimo resno takšno kontraproduktivnost Erjavčeve pozicije: če je on zunanji minister na zaupanje dveletnega otroka in se te družbe ne brani, potem Slovenijo pač vodi otroški orkester iz jaslic. Eden ali drugi bi morala reagirati. Morda oba.
Ne, Erjavčevega opisa ni mogoče dobrohotno zvesti na benigno metaforo in ga s tem relativizirati: sama okoliščina, da je njegova stranka stara dve leti, Cerarjeve primerjave z dveletnim otrokom v ničemer posebej ne omili. Trditev je objektivno žaljiva in ponižujoča.
Kako bo reagiral premier, je postalo bistveno manj predvidljivo od tega, kako bodo to storili domači novinarji. Že v primeru premierjevega nedavnega verbalnega etiketiranja lastnih koalicijskih partnerjev z »malimi ljudmi«, ki ga je nato komično korigiral v »male osebnosti«, smo lahko delili enako izkušnjo – verbalni incidenti so bili zanimivi le Janševim medijem. Verbalni otroški vrtec je postal vsakdanjost, nikomur mar.
Kako bo s Cerarjem kot dveletnim otrokom na čelu vlade? Ne samo, da imajo v vladi resen problem med sabo in še zlasti z zunanjim ministrom, ne le, da ga imajo mediji, ponuja se tudi državljanom. Odločiti se bodo morali, čemu še dopuščati brezodgovorno vodenje države priložnostnim zabavljačem, ki se za nameček pobalinsko dajejo med sabo in si na najbolj primitivni javni jemljejo kredibilnost.
Več:
