::: Quis custodiet ipsos custodes? :::
O oddaji Od blizu na TV Slovenija z voditeljico Vesno Milek, sicer novinarko Dela, sem sicer že priložnostno kaj spisal. V besedilu Od blizu: v postelji z Mirom Cerarjem se čudim, ker je posadila predsednika vlade v svoj nezbrisljivo tabloidni format oddaje in ga posledično prisilila – resda se ni upiral – da zaigra na… Continue Reading →
Intervju odgovornega urednika Večera s kulturnikom Mitjem Čandrom »v njegovi stalni bazi, ko je doma, pri Anderliču«, lahko bralcu razpre, ne sicer nujno, celo vrsto zanimivih manj gostilniških dilem, čeprav nobene takoj razumljive na prvi pogled ali brez poznavanja kontekstov. Veliko jih je, nekatere bom poskušal načeti in tudi pojasniti, zakaj so lahko intrigantne vsaj… Continue Reading →
Vest o smrti Tomaža Pandurja ima zgolj šest kratkih stavkov. In čeprav so večinoma mediji danes, ko nas je iz Makedonije dosegla tragična novica, že poročali tudi o vzroku smrti, so se pri Slovenskih novicah odločili za senzacionalistični pristop nec plus ultra: sebe so odločili promovirati kot skoraj ekskluzivnega razkritelja, ki ve, kaj se je… Continue Reading →
Verjetno je že kar čisti simptom, da moramo edini komentar o zadnji »postprodukcijski« epizodi Tomaža Pandurja v zmagoviti zgodbi o mariborski EPK prebirati v ljubljanskem časopisu, medtem ko pričakovano – ter skoraj napovedano – Večer z grehi tega genialnega režiserja nikoli nima nič. Domen Caharijas v svoji glosi ugotavlja, da je »največji sin mesta ob… Continue Reading →
Ko se v Večeru poleže evforija nad Tomažem Pandurjem, se prispevki iz kulturnih strani preselijo na strani črne kronike. Delitev dela po večerovsko: seveda se po panegirikih morajo kulturni novinarji na čelu z urednico Petro Vidali pretvarjati, da z drugo platjo, črnokroniško, nič nimajo. Nekaj, s čimer vzdržujejo videz čistih rok, odmika in brezodgovorne indiference… Continue Reading →
Čas zaceli vse rane, spremeni celo obrazne konture, da začnejo spominjati na neke druge. Večno vračanje istega, ki je vračanje drugega ali druge – Ksenije namesto Monice. Vmes so se dogajala številna vračanja, Pandur se je vrnil v Maribor, po krivici izgnan s sodnimi postopki, pa spet zmagovito vrnjen s pomočjo Franca Kanglerja in Mitje… Continue Reading →
Kakšen politični in medijski učinek lahko proizvedete, če sredi hude, morda najhujše politične in medijske nestrpnosti zberete skoraj 2000 podpisov, med katerimi so res pomembna imena slovenskega družboslovja in humanistike, ter od predsednika vlade Mira Cerarja in resorne ministrice Maje Makovec Brenčič terjate pojasnilo, zakaj vlada RS pristaja na protiustavno in protizakonito ravnanje, s katerim… Continue Reading →
Zanimiv in atraktiven članek MMC RTV Slovenija o novem Salonu uporabnih umetnosti v historično bogatem Casinoju Maribor na eni najbolj markantnih lokacij mesta. Res, Salon ima neverjeten potencial in prostor za sabo bogato zgodovino. A kaj, ko se novinarska reportaža že pri svoji četrti besedi (!) zaleti v Adolfa Hitlerja kot najvidnejšo in najpomembnejšo in… Continue Reading →
Seveda je zdaj vse pozabljeno. Gostovanje »Vojne in miru« v Mariboru je priložnost za pranje možganov. Večerovi kulturni šerifi znajo to najbolje opraviti, danes so se Tomažu Pandurju poklonili s slinastim bobom dneva: »Danes živimo, živite en drug EPK, kot smo ga sanjali, ki je prilagojen možnostim, resničnosti in potrebam mesta in države. Računal sem,… Continue Reading →
Tomaž Pandur se je februarja letos srečno vrnil v svoj rojstni Maribor, v projekt Evropske prestolnice kulture (EPK). Povratki in postanki so zanj lahko le takšni. Nedavna mariborska uprizoritev njegove gledališke interpretacije »Vojne in miru« je požela ogromen aplavz. Bojda dobesedno: Pandur je kasneje izrazil vzhičenost nad spontanim ploskanjem dvajset sekund po začetku predstave. Razumel… Continue Reading →
Kolumnist časopisa Dnevnik Aleš Čar, sicer eden poglavitnih protagonistov mariborskega EPK je, pred dnevi v kolumni »Maribor je mesto« slovenske medije in novinarje izzval s tezo, da je EPK kot projekt zaradi enoletnega spuščanja elektrošokov v socialno tkivo mesta uspel doseči vstajo duha (brez telesa) in ga prevesti v jezo ljudskih množic. Poskrbel naj bi… Continue Reading →
Kaj se bo zgodilo z mariborsko kulturo po izteku Evropske prestolnice kulture? To je že večkrat zastavljeno nelagodno vprašanje z bolj malo prepričljivimi odgovori – razumljivo po svoje, kajti le kdo bi jasno videl prihodnost? Vendar je tudi v funkciji zakrivanja bistva in morda bi ga morali formulirati nekoliko bolj prizemljeno: kaj pa, če je… Continue Reading →
You must be logged in to post a comment.