Referat dr. Spomenke Hribar v prostorih Slovenske matice na okrogli mizi ob posvetu »Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu« si bomo zapomnili po tem, da je moral tam navzoči Janez Janša prisluhniti nekaj zelo natančno odmerjenim diagnozam o sebi, ob katerih se je vidno živčno presedal.
Najbrž se že dolgo časa ni zgodilo, da bi mu kdo na tako jasen način, celo v njegovi bližini in resda le na posvetu, neposredno serviral ostro kritiko, saj se kvečjemu sooča le z oponenti v politični areni, kjer je vrednost nasprotnih argumentov nujno obarvana drugače.
Spodnji izbor poudarkov iz nastopa avtorice knjige »Svet kot zarota: analiza političnega sloga Janeza Janše« je moj.
O preformatiranju države
Z zadnjimi volitvami se je končala tretja Janševa vlada. Že prvi dve sta preformatirali Slovenijo, ta, tretja, pa jo je skoraj spravila na kolena: spremenila se je njena politična pokrajina. Iz države, ki je imela imidž svobodoljubne, smo postali država z represivno vladavino, in prišteli so nas k državam, ki se nagibajo na desno – točno to je Janša uresničeval v času svojega vladanja, kar je bil tedaj, oktobra 1991, zapisal v osnutku programa SDZ in zaradi česar se je le-ta samo-ukinila.
Janša koketira z nacifašizmom
V času tretje Janševe vlade smo pristali med državami, naklonjenimi skrajnim desnim stališčem, med državami torej, ki se nagibajo k obuditvi nacifašizma. To je simbolično potrdila čestitka bivšega premiera Janeza Janše zmagovalki italijanskih volitev, neofašistki Giorgii Meloni. Tisti, ki je že kdaj napovedala, da bo grenila življenje slovenski skupnosti v Italiji! Ker da imajo preveč pravic. In da je bila vrnitev Narodnega doma Slovencem napaka. (Jo bo »popravila«?)
Obnavljanje fašistične logike
Če bi bil Janša še premier, bi to čestitko lahko nekako razumeli, da se pač spodobi, da zmagovalcu čestitaš za njegov volilni uspeh, toda kot zgolj predsednik stranke je s to čestitko dokazal, kje mu je mesto: na skrajni desni, med tistimi, ki dopuščajo obnavljanje fašistične logike v politiki in družbi. Če bi Jože vedel za Janševo čestitko neofašistki Meloni, bi se »v grobu obrnil«.
Bog kot manipulativno sredstvo
Janša nič ne dela brez namena. Tudi Bog in vera vanj je zgolj manipulativno sredstvo za njegovo oblast, kar dokazuje po zmagi leve sredine na zadnjih volitvah postavljeni jumbo plakat ob cesti z napisom Bog obvaruj Slovenijo, spodaj pa je kratica njegove stranke, SDS. Kakor da bi se s porazom njegove stranke na volitvah zgodila nacionalna katastrofa – ne pa zgolj zmaga ene politične strani po volji volivcev!
Ponaredki, laži in kratenje dostojanstva
Tudi zato je (bila) lahko Janševa vladavina – tudi ko formalno ni bil na oblasti – vedno ne le prisotna, temveč v političnem in družbenem smislu vseskozi odločilni dejavnik: nanj so se ozirali vsi, tudi levi funkcionarji. Saj so se pa tudi morali neprestano bojevati zoper njegovo in njegovih podložnikov agresijo, ki se je kazala v ponaredkih, v lažeh, v spodkopavanju družbenega miru in kratenju dostojanstva ljudi.
Pučnikova paradigma je izgubila
S prevlado Janševe politične paradigme je bil dezavuiran tudi program samega Demosa, ki je imel tri temeljne cilje: uvedba demokracije; osamosvojitev in ustanovitev lastne države Slovenije; duhovna prostost, ki temelji na narodni spravi (t. j. kultura v najširšem pomenu besede, ki torej obsega tudi politični sistem). Pučnikovo prizadevanje za združitev/ustanovitev nove socialnodemokratske stranke je implicitno temeljilo na ideji sprave. Če bi se ta Demosov program skupaj z ustanovitvijo nove, evropske socialne demokracije, ki bi s so-partnerico neklerikalno krščansko demokracijo tvorili temeljni sodobni stranki, bi bila Slovenija danes povsem druga dežela in država. Z zmago Pučnikove politične paradigme bi se nam to lahko posrečilo!