Novinarji brez meja (RSF) v svojem letnem indeksu medijske svobode Slovenijo postavljajo na 54. mesto na lestvici. To pomeni, da je letos sledil nov padec za 18 mest. Že lani je Slovenija nazadovala za štiri, na koncu je zasedla 36. mesto.
Indeks RSF je pomemben svetovni indikator medijskega dogajanja v državi. Več kot jasno je, da se »bipolarna motnja«, ki obvladuje domačo medijsko krajino skozi razdelitev novinarjev v dva tabora, le še poglablja. Tabora sta po obsegu in profilaciji neprimerljiva, enega predstavlja Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in njegov sindikat, drugega pa vse od leta 2007 domači mediji iščejo in najdevajo še najmanj v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP), ki je nastalo sprva pod vodenjem Petra Jančiča in je imelo jeseni 2007 za osnovni cilj nevtralizirati negativne medijske učinke, ki jih je tega leta v mandatu Janeza Janše povzročila novinarska peticija s 571 podpisniki. Ta je premierju očitala politične pritiske in cenzuro.
15 let uravnoteževanja skozi uravnoteževanje
Od takrat naprej, torej že 15 let, Slovenska tiskovna agencija ob vsaki za slovensko novinarstvo pomembni novici »uravnotežuje« mnenja na način, kot je to storila tudi letos, kar pomeni, da objavlja stališča DNS in ZNP paralelno:
»V Sloveniji se bomo na današnji svetovni dan svobode tiska osredotočili na pomen, ki ga imajo javni mediji. Javni mediji so po mnenju Društva in Sindikata novinarjev Slovenije ključni za delovanje demokracije. Združenje novinarjev in publicistov pa medijski prostor vidi kot neuravnotežen.«
V praksi to pomeni, da sta izenačena profesionalno reprezentativno novinarsko cehovsko združenje s tistim, ki je političnointeresno. Seveda je že v samo takšno presojo, ki že po sebi želi biti napačno uravnoteževalna, vpisan osnovni nesporazum in jedro problema. Razen tega je prav taisto propagandno geslo o neuravnoteženosti popularna mimikretična gesta, s katero politično motivirani mediji in njihovi strankarski sponzorji iščejo načine, kako doseči svoje propagandistične cilje.
Matrica je s tem vzpostavljena in ob 15. obletnici njenega obstoja si velja zapomniti, da nanjo spontano pristaja celoten domači novinarski ceh. Del takšnega postopanja so tudi vabila političnim komentatorjem, pri katerih potem izostanejo za njihove medije kritična vprašanja o njihovem političnem financiranju, s čimer novinarji kar sami generirajo omenjeno shizofrenijo.
Boj sta obstanek STA in pohod na TVS
V RSF za Slovenijo sicer ugotavljajo, da je položaj medijev problematičen, da so razmere težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih ocenjujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.
Vsebinsko ocenjujejo, da je slovenski trg morda majhen, vendar raznolik. Radiotelevizijski sektor vključuje vplivno RTV Slovenija in zasebne postaje, kot je POP TV. Spletni časopisi vključujejo tradicionalne medije, kot sta Delo in Večer, pa tudi novejše portale, pri čemer izpostavljajo Necenzurirano.si. Nekaj medijev je, dodajajo, pod neposrednim nadzorom politične stranke. Zadnje leto sta slovenski medijski prostor med drugim zaznamovala boj za obstanek STA ter kadrovske menjave in spreminjanje programa na Televiziji Slovenija (TVS), pri čemer so bile nekatere informativne oddaje ukinjene ali prenesene na drugi program, še pravi poročilo.
Čeprav zasebno oglaševanje in monetizacija vsebine predstavljata velik delež prihodkov medijev, je financiranje oslabljeno zaradi nepreglednega dodeljevanja državnega oglaševanja. Poleg tega so mediji, ki jih obvladujejo tisti, ki so blizu Slovenski demokratski stranki (SDS), deležni naložb madžarskih oligarhov, zvestih Viktorju Orbanu. Pomanjkanje preglednosti medijskega lastništva in dediščina slabo regulirane privatizacije ogrožata neodvisnost nekaterih medijskih organizacij, še zapišejo poročevalci RSF.
Tožbe in pritiski
Četudi so bili mediji v javni lasti že v preteklosti podvrženi političnim pritiskom, so se ti po vrnitvi predsednika vlade Janeza Janše na oblast leta 2020 še okrepili. Za prvaka SDS ugotavljajo, da običajno žali novinarje, za katere je presodil, da so preveč kritični. Spomnili so še, da je naša vlada za več mesecev samovoljno ustavila financiranje nacionalne tiskovne agencije STA ter imenovala politične podpornike v vodstvo RTV Slovenija in regulatorje, ki jo nadzorujejo.
Na koncu v poročilu RSF dodajajo, da je sovražno vzdušje do novinarjev, ki ga spodbuja predsednik vlade Janša, privedlo do fizičnih in tudi spletnih napadov. Čeprav je pravni okvir, ki varuje svobodo tiska, še vedno močan, so mediji podvrženi političnim pritiskom in strateško dirigiranim tožbam (SLAPP).
Več:
Uravnoteževanje in nadziranje škode
ZNP: branili Janšo pred novinarsko peticijo, potem odkrili njegove pritiske nase