Neprecenljivo, Janševa prijatelja Aleksandar Vučić in Viktor Orban se pretvarjata, da obstaja ljudstvo. Potemkinove kulise so tokrat imele napako, tam ni bilo navdušene množice ob otvoritvi hitre železnice Beograd-Novi Sad. Stiska vsakega diktatorja je, kako si izmisliti ljudstvo po svoji meri. Ali si ga sploh izmisliti, če ga ni.
Tokrat ne gre za Potemkinovo vas v klasičnem smislu, torej za ustvarjanje nekakšne fasade in mimikrije, da bi ljudje verjeli, da živijo dobro. Kot vemo, si je ruski politik Grigorij Potemkin, menda ljubimec cesarice Katarine II., ob njenem obisku Krima leta 1787 zamislil, da bi jo fasciniral in je v ta namen ukazal zgraditi vasi, ki so bile mobilne in razstavljive, nato pa jih je prestavljal ob Dnjepru samo zato, da bi naredil vtis na cesarico med njenim potovanjem na Krim leta 1787.
Da je cesar gol, bi moralo vpiti ljudstvo, ampak kaj, ko ga ni v bližini. Zato je za potrebe množičnih medijev, kot nam kaže Pink TV, pač potrebno hliniti, da obstaja. Vučić in Orban morda mahata dobesedno temu, čemur Howard Rheingold pravi »nevidne množice«. Ker so te nevidne, so prave množice dejansko tiste medijske – teh ne zaznavamo, a so še kako realne. Ko mahata, dejansko mahata za pogled televizijske kamere in gledalca: pretvarjati se morata, da je množica zunaj šipe vlaka, toda enako nevidna je tudi množica, za katero se dejansko trudita.