Predsednik Programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, nastavil ga je podaljšek Janševe politike, ki sicer obvladuje vodstvo, nadzorni in programski svet javnega servisa, je izjemno cinično zavrnil ugotovitve, da analize poročanja RTV Slovenija, ki jih opravlja vladni Ukom, niso pritisk na delo novinarjev. Po njegovem so celo potrebne. Namesto da bi se postavil v bran političnemu zatiranju RTV hiše, ga je odločno podprl!
Da Ukom preneha s pritiski na novinarje, so pred dnevi zahtevali novinarski sindikati RTVS, sindikat in društvo novinarjev ter aktiv MMC RTVS skupaj z nekaterimi drugimi sopodpisniki. K temu so pozvali tudi vodstvo RTVS, ki ostaja gluho in slepo za vse zahteve, s čimer pritrjuje dejstvu, da je politično nastavljeno. Po njihovem si vladni urad prisvaja pooblastila, za katera nima zakonske podlage s ciljem politične podreditve javne radiotelevizije, menijo podpisniki.
Gregorčič, ki sicer ne skriva svojih ideoloških barv in preferenc, sploh ne v nastopih za Janševo Nova24TV in Planet TV, je svojo zavrnitev naslonil na nepričakovano izpeljavo: po njegovem ima Ukom vso pravico, da objavlja svoje analize poročanja RTV hiše, obenem pa moramo njegovo mnenje tudi sprejeti, saj je tako rekoč enakopraven partner v razpravi, kjer argumentirano preverjamo vsa mnenja:
»Usposobljenost za argumentirano soočanje različnih mnenj in pogledov je še posebej pomembna za novinarje, ki želijo v demokratični ureditvi kakovostno opravljati svoje poslanstvo.«
Kamuflažni trik
Gregorčiču so pot na RTV Slovenija trasirali že Manica J. Ambrožič, Igor E. Bergant in Aleksandra Saksida, zato vsega ne more biti krivo sedanje vodstvo. Njegova linija zagovora početja Ukoma, ki jo je ubral, je dokaj nepričakovana, saj redko doživimo, da bi se avtoritarna oblast s svojimi podaniki sklicevala na pravila dobre argumentacije in kvalitetne razprave. Toda Gregorčičeva gesta je dejansko zgolj kamuflažne narave. Lahko se ji priklonimo vsaj v tem, da ne poskuša biti klasično osebno žaljiva in nesramna, toda ko odmislimo to za sedanjo oblast sicer običajno maniro, razen lupine, ki se diči z nekakšno argumentacijsko omiko in željo po spoznanju resnice, ne ostane veliko. V čem je trik?
»Poziv temelji na zmotni trditvi, da Urad vlade za komuniciranje (Ukom) nima pravne podlage za izvedbo analiz poročanja RTV Slovenija,« začenja z nizom svojih prepričanj predsednik Programskega sveta. Toda na kakšne pravne podlage se lahko opre? V »Sklepu o nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje« res piše, da ta »opravlja analitično dokumentacijsko dejavnost, ki se nanaša na spremljanje, dokumentiranje in analiziranje prispevkov, objavljenih v medijih«, zapisano pa je tudi, da to počne s čisto določenim namenom zagotavljanja strokovne podpore službam za odnose z javnostmi v ministrstvih in vladnih službah. Način, na katerega Ukom plasira svoje analize in stališča, je vse kaj drugega, več kot jasno je namenjen kompromitaciji RTV hiše in grobim propagandnim ciljem. Javni zavod je dejansko že druga medijska tarča po Slovenski tiskovni agenciji, na katero želi Uroš Urbanija na čelu Ukoma vplivati.
Gesta pretvarjanja
Gregorčič se mora pretvarjati, da so Ukomove objave le nevtralne analize, čeprav so glede na mesto nastanka in promocijo, pozicioniranje in vsebino povsem jasno v funkciji pritiska na javno radiotelevizijo. V situaciji ukinjanja oddaj informativnega značaja, ko se licitira »napačne« novinarje in ko vlada in njen predsednik vsakodnevno žaljivo komentirajo svoje nezadovoljstvo z vsebino posameznih oddaj, preštevajo premajhno število minut, ki so jih deležni, osebno diskreditirajo novinarje in po novem nenehno apelirajo na vodstvo hiše, pa tudi Programski svet in Nadzorni svet, ki ga že v celoti obvladujejo, je izjava o tem, da Ukom v ničemer ne posega v javni zavod, podobna stališču, da ima Kremelj polno pravico komentirati ruske medije. No, vsi vemo, kaj to pomeni, podobno pa vemo tudi, da večino do potankosti nadzira.
Novinarji niso demokratični
Predsednik Programskega sveta je pri tem storil še en ciničen korak in novinarje prefrigano obtožil, da so zaradi zavračanja pritiska nenavajeni delovati demokratično:
»Posledično vaš poziv v odsotnosti kakšnih koli drugih dokazov o objektivni prekoračitvi pristojnosti Ukoma ne dokazuje političnih pritiskov na novinarje in novinarstvo, ampak bolj na nevajenost pošiljateljev poziva delovati v demokratični in pluralni družbi. Taka družba, ki je utemeljena v 1. členu Ustave Republike Slovenije, namreč nujno terja soočenja različnih mnenj in pogledov. Prepričan sem, da je usposobljenost za argumentirano soočanje različnih mnenj in pogledov še posebej pomembna za novinarje, ki želijo v demokratični ureditvi kakovostno opravljati svoje poslanstvo.«
Namesto obsodbe je s tem novinarska združenja in aktiv novinarjev obtožil, da niso odprti za pluralnost pogledov in izmenjavo mnenj! Najbrž je to edini primer v kakšni evropski demokratični državi, kjer so bili politični pritiski prekvalificirani v zaželeno izmenjavo mnenj novinarjev z oblastjo kot nekakšnih partnerjev v popolnoma enakopravnem odnosu. Čeprav je naloga prvih, da nadzirajo oblast in igrajo pse čuvaje, ne da z njimi pomenkujejo, sploh ne o njihovem lastnem delu, kar preprosto tudi ne sme biti naloga politike. Končno pa je Gregorčič s svojim perverznim manevrom zanikal tudi stališče, zapisano v Statutu RTV Slovenija, v katerem piše, da je pri uresničevanju svojih pristojnosti Programski svet zavezan načelu politične neodvisnosti javne RTV Slovenija tako v razmerju do države kot tudi drugih formalnih in neformalnih centrov politične moči. Predpostavljena »izmenjava mnenj« dezavuira sleherno neodvisnost, in to celo v situaciji, ko je glede na trenutno stanje že itak izgubljena.
Generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu je sicer uspelo izpeljati pravniški trik in je bil ob ponovljenem razpisu imenovan na to mesto še za nadaljnja štiri leta, kar je predsednik Programskega sveta navdušeno pozdravil. Ker se norčuje iz načela neodvisnosti javnega zavoda, bi Gregorčič moral takoj odstopiti. Ampak ker je zaradi pasivnosti urednikov in novinarjev ob neverjetni anemičnosti opozicije RTV hiša zdrknila v politično kontrolo oblastnikov, si lahko iz takem primežu novinarski kolektiv svojo avtonomijo izbori le z nenehnimi protesti, vsakodnevnim upiranjem navodilom in dolgotrajno splošno stavko. Zaenkrat slednje v celoti zavrača.
Več:
Vlada več ne skriva ambicije po poseganju v informativni program na javni radioteleviziji
Politizacija RTV Slovenije se nadaljuje: Peter Gregorčič kadrovsko kompletira ekipo
Kako obraniti Vizjaka: »aktivni državljani« se z Nova24TV selijo v Odmeve