Septembra 2009 je večina članov programskega sveta RTV Slovenija dala soglasje k imenovanju Uroša Urbanije za urednika MMC-ja, ki je od devetih programskih delavcev uredništva dobil le en glas. Šlo je za obdobje, ko je javni servis močno obvladovala SDS, si ga pokorila po lastni meri po zmagi na volitvah leta 2004 in z nekaj koncesijami, recimo stranki SD, obvladovala situacijo s svojimi ljudmi, kot so Anton Guzej, Jože Možina, Vinko Vasle, Stanislav Granda, Rajko Gerič in drugimi.
Nesrečna zgodovina se ponavlja, kajti govorice teh tednov pričajo o poželenju sedanjega direktorja Ukoma, da se zavihti na čelo javnega servisa kot generalni direktor, nepričakovano in bliskovito imenovanje Igorja Pirkoviča pa nam kaže, kako močno hitijo na Trstenjakovi, da bi ob sodelovanju z garnituro politično nastavljenega kadra v RTV hiši še pred volitvami po putinovsko kontrolirali drugega od treh strateško najbolj pomembnih portalov v državi: podatki o obisku za zadnje desetletje kažejo, da so na prvih treh mestih običajno 24ur.com, Siol in MMC RTV Slovenija. Slovenski Putin, pravljičar o kuhanih žabah in poglavitni strateg vojn z mediji, več kot jasno ne želi na krvavi fronti ničesar prepustiti naključju.
Zgodilo se je, kar sem napovedal v besedilu Poskus prevzema MMC RTVS ali »Slovenije ni več, zdaj gre za Madžarsko«, da bo avtoritarni režim s svojimi podaniki na liniji Grah-Whatmough-Zadravec-Areh- Rebernik poskušal svoje lovke stegniti še po Radiu Slovenija in MMC RTV Slovenija, čemur je služila objava razpisa za novega direktorja televizije s spremembo izvedbenega akta, ki odgovornemu uredniku informativnega programa TV Slovenija omogoča imenovanje in razrešitev urednika uredništva za nove medije, torej MMC, brez soglasja odgovornega urednika informativnega programa Radia Slovenija.
Čemu izbira za Pirkoviča? Ne gre zgolj za politično pravovernega novinarja iz vrst Združenja novinarjev in publicistov, ki ne skriva svojega navijaštva in prezira do profesionalnih novinarskih standardov. Prej moramo razumeti, da je Trstenjakova s takšnimi imenovanji jasno pokazala, v kakšni strahoviti kadrovski stiski se je znašla, saj mora na koncu operirati z manj kot desetimi res politično predanimi uredniškimi in novinarskimi kadri, ki so pripravljeni v zameno za lojalnost oblasti popolnoma zamazati svoje dobro ime.
Odločitvi o novem šefu v aktivu MMC-ja sicer ostro nasprotujejo – podobno je bilo tudi po imenovanju Urbanije, ko so se zvrstili nenehni konflikti med njim in sodelavci. Še zlasti je pomemben poudarek aktiva, kjer navajajo razloge o Pirkovičevi neprimernosti:
»Ocenjujemo, da gre za novinarja, ki je v svojem delu na javni televiziji ne zgolj odkrito pristranski, ampak izrazito navijaški v korist določeni politični stranki in njenemu voditelju. Ob tem ga je kot scenarista državnih proslav plačevala vlada in že samo zaradi tega navzkrižja interesov po našem mnenju ne more opravljati novinarskega dela na področju notranje politike, kaj šele, da bi urejal delo drugih kolegov. Poudarimo še, da Igor Pirkovič na svojem profilu na družbenem omrežju Twitter širi številne vsebine, ki jih lahko označimo kot rasistične, recimo do romske skupnosti, tudi antisemitske, in bojimo se, da bo v skladu s temi stališči kot urednik skušal vplivati na vsebino na portalu.«
Na drugi strani dosedanja urednica Kaja Jakopič sploh nikoli ni bila razrešena in tudi nima nobenega sklepa o tem. S protipravnim stanjem in protesti aktiva novinarjev si sicer nihče od vodilnih ne beli glave, kajti vpleteni izvajalci bodo najbrž na koncu bogato nagrajeni z dobrimi službami in položaji, ne nujno v RTV hiši, morebitni sodni spori pa bodo finančno padli na pleča davkoplačevalcev. Aktivu MMC so se v protestu priključili tudi novinarji Radia Slovenija.
Najbolj bode v oči nerealističnost pričakovanj Trstenjakove, da bo lojalni Pirkovič uspešno prepričal kolektiv novinarjev MMC RTV Slovenija v sprejetje propagandističnih pravil novinarskega poročanja. Do neke mere so sicer tovrstni načrti lahko utemeljeni na spoznanju, da eksekutorja Peter Jančič na Siolu in Mirko Mayer na Planet TV s svojimi kolektivi nista imela večjih težav in so tamkajšnji novinarji takoj prevzeli principe politične agende, Trstenjakova pa je z njihovimi uslugami prepoznavno zadovoljna. Najbrž bo s prešolanjem novinarjev v uredništvu MMC RTV Slovenija nekaj več težav.
Sicer pa še vedno velja, da ne bo bolje, dokler novinarski kolektiv javne radiotelevizije ne bo organiziral splošne stavke in s prekinitvijo dela opozoril na nevzdržne pritiske nase.
Več:
Poskus prevzema MMC RTVS ali »Slovenije ni več, zdaj gre za Madžarsko«