Vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Valentin Areh je na piarovsko nenavaden in hkrati že skoraj severnokorejsko zrežiran način posnel demanti, povezan z »očitki v nekaterih medijih in širši javnosti« glede sodelovanja s komentatorji oddaje Studio City. Očitno je to storil kar v prostorih studia za snemanje dnevnikov in v vlogi direktorja televizije, čeprav bi kvečjemu pričakovali, da pred kamero nastopi kdo od urednikov.
Njegov demanti posega v oddajo gradi na argumentacijski prevari in direktor ga je izpeljal skozi zanikanje trditve, da »ukinjamo komentatorje v oddaji Studio City«, kot so zapisali v sporočilu za javnost. Njegovo prebrano pojasnilo je identično objavljenemu sporočilu za javnost, povzemam ga spodaj, zato je še dodatno nenavadno, da so se odločili za tovrstni piarovski korak:
Poudarjamo, da na Televiziji Slovenija ne ukinjamo komentatorjev v oddaji Studio City.
Komentatorji ostajajo, drži pa, da ukinjamo honorarje za komentiranje. Koncepta oddaje Studio City tako ne spreminjamo. Želimo si, da v njej tudi v prihodnje gostujejo politični komentatorji po izbiri uredništva.
Razloga za ukinitev honorarjev za zunanje novinarje, ki nastopajo kot komentatorji v Studiu City, sta dva. Varčevalni in tudi načelni. V zadnjem času so se namreč nekateri komentatorji na nas obrnili s prošnjo ali zahtevo, da jim komentiranje plačamo tudi za nastope v Odmevih, Dnevniku, Prvem Dnevniku ali v Tarči, kot je to praksa v Studiu City. Ker nobena slovenska televizija ne plačuje komentatorjem za nastop v informativnih oddajah, smo se tovrstno prakso odločili prekiniti.
Trhli argumenti
Tovrstna stališča prestavljajo poseg v uredniško avtonomijo urednice oddaje. Toda zakaj je direktor spremenil začetno trditev? Zato, da je lahko nato zanj ugodno povedal, da komentatorji ostajajo, le honorarji zanje se ukinjajo. O dogajanju odpovedi pogodb sem že pisal v posebnem prispevku, toda ne poznam zapisov, kjer bi kdo ugotavljal, da se komentatorji kar ukinjajo. Arehova reakcija zato sodi v zvrst retoričnega varanja na način »napačne sledi«: osnovno trditev sogovornika spremenimo sebi v prid, da bi jo nato lažje ovrgli kot zgrešeno in nepravilno.
Še bolj vredni analize v svoji (ne)prepričljivosti sta njegovi pojasnili, da je k ukinitvi honorarjev pripeljalo (a) varčevanje in (b) načelni razlogi. Recimo, da se je javni servis RTV res lotil obsežnih varčevalnih ukrepov. Toda kakšni so honorarji za šest kolumnistov, ki so Anja Golob, Nataša Briški, Antiša Korljan, Igor Vidmar, Peter Mlakar in Matija Stepišnik? Že po sebi simbolični, ko jih primerjamo z drugimi izdatki, pa postanejo še manj pomembni. Spomnimo: generalni direktor si je omislil nova delovna mesta ob sebi, zaželel si je strokovnih direktorjev in direktoric. Pravkar so na TV Slovenija izpeljali avdicijo, iščejo vsaj 10 novih novinark in novinarjev. Kako se to ujema z urednikovanjem političnih botrov s Trstenjakove, ki sicer javnemu zavodu papagajsko očitajo preveliko število zaposlenih? Dalje: informativni program in njegov desk je na TV Slovenija pred prenovo, ki bo stala veliko denarja. Troši se za narodnozabavne oddaje in prejkone sklepajo nemajhne pogodbe z voditelji, kot je Boštjan Romih. Kakšen strošek predstavljajo uborni honorarji zunanjih sodelavcev Studia City v primerjavi z naštetim? Mimogrede, hiša ima še kar nekaj denarne rezerve v rubežu politikom in programskim svetnikom, začenši s predsednikom vlade, notranjim ministrom, Vanetom Gošnikom in drugimi, ki se hvalijo ali celo apelirajo proti plačevanju RTV prispevka.
Poglejmo si še Arehove »načelne razloge«, pri katerih se sklicuje na nenadne zahteve drugih komentatorjev, ki so se pojavile v zadnjem času. Ti bi naj nenadoma kar zavidali prav kolumnistom Studia City in za svoje komentarje zahtevali enako ali podobno plačilo v nekaterih drugih informativnih programih, začenši z Dnevnikom. Že na prvi pogled osupne časovna arbitrarnost takih zahtev, njihov obseg in tudi narava »pogojevanja«, pa tudi direktorjeva rešitev problema: da bi zatrl denarna pričakovanja, se je odločil ugasniti honorarje šestim sodelavcem, češ da je taka praksa neprimerna.
Anja Zag Golob je že opozorila, da obstaja žanrska razlika med komentiranjem in kolumno: sama v oddaji Studio City dejansko vsakič predstavi svoje avtorsko delo, ki ga prebere, razen tega je tudi naročeno, zato se nima za komentatorko, ampak kolumnistko. Ukinitev honorarjev odpira vprašanja načelne narave na prav nasproten način od navedenega: ali ni neplačilo kolumnistu za naročen izdelek tiste vrste zgled popolnega razvrednotenja avtorskega dela, ki si ga javna radiotelevizija res ne bi smela privoščiti?
Kolektiv opozoril na prekoračitev pristojnosti
Kako na koncu presoditi samo gesto Arehovega demantija? Smo priča gašenju požara in naknadnemu relativiziranju dejanja posega v uredniške pristojnosti urednice oddaje Studia City, ker je novica neprijetno zakorakala v javnost, ali pa strategiji ukinjanja kolumnistov, ki bodo, navzlic Arehovemu zanikanju, brez honorarja bistveno manj motivirani, da sodelujejo v oddaji, ki je novi metli v vodstvu odvečna in trn v peti? Najbrž prav to. Kolektiv novinark in novinarjev informativnega programa TV Slovenija je sicer opozoril, da utemeljitev zavrnitve podpisa avtorskih pogodb rednih kolumnistov oddaje pomeni prekoračitev pristojnosti direktorja. Hkrati so dodali, da je zavajajoča ter povzroča škodo programu ter ugledu same ustanove.
Več:
Vodstvo TV Slovenija odpovedalo pogodbe vsem kolumnistom oddaje Studio City
Samo nenačitan novinar je dober novinar: na TV Slovenija odpovedali časopisje
Programski svetnik, ki ga rubijo, ker ne plačuje RTV prispevka