Slovenski premier je 14. oktobra 2021 in že kakšen dan prej svetovni javnosti znova sporočil, da je z njim nekaj strašno narobe. Ni bilo prvič, toda sramota slovenske države bi po stari navadi ostala le v familiji in lokalno zapažena, če se Janez Janša ne bi odločil znova skregati s celim svetom. Ker je predsedujoči Svetu EU in ker so njegove tarče bile mednarodne, je postalo zelo hitro očitno, da škandaloznega obnašanja pred tujim občinstvom, če ga že uspešno trpimo in po malem tudi skrivamo v domači hiši, ne bo mogoče prikriti. Houston, we have a problem: zelo velik del Slovenije že dolgo ve, da ga ima, toda ne zna ga rešiti. Ob vsem samopomilovanju se zdaj tolažimo, da zdaj ve zanj cela vas. Kaj vas, cel svet!
Kdo je bolj grandiozen?
Seveda ni bilo prvič, toda grandiozni občutki na trenutke prihajajo z res veliko intenzivnostjo, zaradi česar je celotna država nenehna talka počutja predsednika vlade. Nihče ne ve, kdaj se bo ponovilo in lahko se vsak dan, vsako uro. Za nabiranje lastnega poguma ima sicer ob sebi poraženega in bolj ikoničnega idola. Letošnjega aprila ga je že v naslovu prispevka najbolje opisal nemški Focus: Janša je »alpski Trump v tviterski omami«. Pozornost in norčevanje je takrat plenil zaradi predčasne čestitke Donaldu Trumpu na ameriških volitvah, nato pa še ob sramotitvi Joe Bidna in nekaterih mednarodnih diplomatov.
»Edini, ki je pomemben, sem jaz. Jaz sem edini, ki je pomemben,« je znal povedati najboljši slovenski zet, kot mu pravijo. Toda v kar nekaj ozirih je bil čisti amater: njegovo pasionirano tvitanje je zmoglo tempo morda ene objave na dan. Po oceni strani twito.si je Janša 14. oktobra v omami prebil 2 uri in 25 minut, objavil je 142 tvitov, od tega osem izvirnih, 128 retvitov in 5 retvitov s komentarjem. Dan pred tem je na njem preživel 3 ure in 5 minut, nabral 169 tvitov, od tega 5 izvirnih tvitov, 161 retvitov in 3 retvite s komentarji. Kdo je torej večji, kdo bolj grandiozen?
Antisemitizem in lutke
Ne vemo, koliko konkretnih dokazov bi slovenski mediji, politiki in predvsem volivci potrebovali za spoznanje, da je Janševo sovražno, impulzivno, provocirajoče, zarotniško in žaljivo vedenje največja možna grožnja ugledu slovenske države in končno tudi njeni ekonomiji, pred katero bi se, prav iz tega razloga, morali začeti resno in sistematično braniti. Ne zgolj vpiti, da potrebujemo volitve. Toda omlednost opozicije, še bolj pa domačih medijev, zmagujeta vsak trenutek. Nov mednarodni škandal z diplomatsko neprimernim obnašanjem, ki odmeva po svetu, je bil tokrat sestavljen iz niza žaljivih, narcisoidnih in blodnjavih tvitov, s katerimi je slovenski premier pokazal, da ne pozna nobene meje v izražanju, nobene mere. Ostri odzivi v tujih medijih so zato upravičeno obsežni.
Najbolj je evropsko javnost vznemiril s tvitom, s katerim je želel obračunati z misijo Evropskega parlamenta, ki pod vodstvom evroposlanke Sophie in ‘t Veld v Sloveniji preverja stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji. Z njo se sploh ni želel sestati, tudi ne ministrstvo za kulturo, toda v grafiki je objavil norčevanje na račun delegacije z opisom o »13 od 226 znanih lutkah Sorosa v Evropskem parlamentu«. Med predstavljenimi lutkami sta in ‘t Veldova in letos umrli evropski poslanec, tudi nekdanji predsednik stranke evropskih liberalcev Hans van Baalen, zaradi česar je nepietetno obnašanje še dodatno odmevalo.
Najbrž nehoteno komično situacijo v domačih občilih je povzročilo značilno propagandno podtikanje s Trstenjakove, da je omenjena misija dejansko namenjena rušenju slovenske vlade, kar so naši novinarji v poročilih papagajsko ponavljali v obliki skoraj trditev ali vsaj zastavljenih vprašanj, tudi Sophie in ‘t Veld. Si predstavljamo, kako trapasti morate biti, da evroposlanko radovedno sprašujete, če je prišla rušiti slovensko vlado? No, prav to se je zgodilo.
Tudi diplomatski škandal
Če so tuji novinarji poročali z ogorčenjem, da Janša širi teorije zarote in antisemitizem, tudi že v naslovju, domači tega pretežno niso zmogli. Navzlic prav takšnemu sporočilu mnogih ogorčenih politikov v Evropi. Zgolj v domačih medijih filantrop George Soros, madžarski Jud, ki je preživel holokavst, ni opremljen s kontekstualnim podatkom, da gre za modno tarčo skrajnih desničarjev in še zlasti madžarskega premierja, v ozadju katere je antisemitski motiv. Že po stari in neštetokrat videni recepturi zunaj naših meja o Janši pišejo kot o skrajnem desničarju, populistu, nacionalistu, konspiracistu, po novem torej tudi antisemitu, pri nas pa mediji raje leporečijo o izkušenem politiku. Da njegov žaljiv tvit kaže na pomanjkanje pietete do preminulega van Baalna, so prav tako prej problematizirali drugi, ne domači novinarji, pa tudi politiki.
Nizozemski premier Mark Rutte je med drugim obsodil »neokusen tvit Janeza Janše« in na tviterju sporočil, da je nizozemska vlada obsodbo tega zapisa posredovala tudi slovenski veleposlanici v Haagu Sanji Štiglic. Tudi takšno diplomatsko zaostrovanje na meji škandala ni zadostovalo, Janša mu je osorno in nevljudno repliciral z novo ošabnostjo, naj raje zaščiti svoje novinarje, celofansko ovitim v neokusno tikanje: »No Mark, ne zapravljaj časa z veleposlaniki in svobodo medijev v Sloveniji. Skupaj s Sophie in ‘t Veld zaščitita vaše novinarje, da jih ne bodo morili na ulicah«.
Kaj to pomeni? Da je z nevzgojenim prostaštvom nizozemsko državo obtožil odgovornosti, ker je letošnjega julija po napadu sredi Amsterdama umrl njihov novinar Peter R. de Vries. Tovrstno skrajno arbitrarno »odrejanje« krivde značilno prihaja s strani nekoga, ki uničuje slovenske medije – glede tega sicer ne sprejema nobene odgovornosti.
Njegova kolonija
In kakor da to ne bi bilo dovolj, se je na njegove neokusnosti moral oglasiti še predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli in ga pozvati, naj preneha provocirati evropske poslance, ker da so »napadi na člane parlamenta tudi napadi na evropske državljane«. Če smo morda že verjeli, da bi za en dan v življenju majhne državice to res lahko bila maksimalna doza sramotnega obnašanja in bo zardevanja dovolj, smo se krepko motili – tviteraški revolveraš pač ni počival. Po pričakovanjih je odrezavo napadel še Sassolija in mu zabrusil, naj njegovi poslanci na obisku v Sloveniji nehajo zlorabljati ime Evropskega parlamenta »za politične intrige in nesmiselne obtožbe Slovenije«. Kajti po njegovem »Slovenija ni kolonija«. Skromna retorična bravura je premierju očitno zelo všeč, letos je z njo že žalil nekdanjega belgijskega premirja in vodjo grupacije ALDE, pri čemer ga je sramotil z namigom na neslavno poglavje iz belgijske preteklosti: »Pomirite se, Guy Verhofstadt, niste več vodja kolonialne sile. In tudi Slovenija ni Kongo.«
Natančno en dan, preživet v omami in ne na pogovoru z nekaj evroposlanci, je bil potreben, da je predsednik naredil več škode sebi, svoji stranki in ugledu svoje države, kot bi jo, če bi se udeležil srečanja. Ob tem je moral požreti še svojo poprejšnjo besedo, da so poslanci in politiki iz EU vedno vabljeni v Slovenijo, kjer se bodo lahko osebno prepričali o situaciji. Če kdaj, se zdaj poraja predvsem vprašanje avtokastriranosti in nemoči slovenske politike in medijev, ki takšno lomastenje nemočno opazujeta. Kajti država se vsak dan bolj pogreza v mednarodne diplomatske in politične spore in škandale, vselej predvsem po zaslugi enega človeka, ki ima vedno prav in mu nobene osebne žalitve ali propagandne retorike ni težko brez zadržkov demonstrirati.
Tako majhni, pa tako pomembni
Zdaj že slutimo, da ni bila pravilna diagnoza nekaterih novinarskih komentatorjev, češ da nas s svojimi tviti Janša ves čas le premišljeno zavaja in odvrača pozornost od resnih tem. V danem primeru mu je najmanj kolosalno spodrsnilo, nase je pritegnil maksimalno pozornost in ob tem znova omadeževal dobro ime države, česar ne bo mogoče hitro izbrisati. Toda če si je Trump kot šef najpomembnejše države na svetu lahko privoščil držo kavbojskega megalomana, je Janševa zaradi majhnosti in nepomembnosti Slovenije zgolj še bolj patološka.
»Moj twitter je postal tako močan, da lahko svoje sovražnike pripravim do tega, da govorijo resnico,« se je ob neki priložnosti hvalisal najboljši slovenski zet. No, pri Janši je tviter še ostrejše orožje, čeprav se na njem ne more pohvaliti z gumbom za jedrsko orožje na svoji mizi: sovražnikov morda vidi več in kar cel svet je pripravil do tega, da je o njem spregledal resnico.
Več:
Ali Janša vedno bolj škodi mednarodnemu ugledu Slovenije?
Retorika ukradenih volitev: Trump ponavlja za Janšo
Tuji mediji o populistu in nacionalistu, domači o izkušenem politiku
Alpski Trump, omamljen s tviterjem: nemški Focus o nesimpatični podobi majhne alpske države
You must be logged in to post a comment.