Tragikomedija z neudeležbo: odprta vrata v politični prevzem RTV Slovenija, če programski svetniki ne pridejo na sejo

So očitki proti direktorici TV Slovenija Nataliji Gorščak, ki jih je čez noč nagrmadil generalni direktor, zaradi česar zahteva razrešitev, res upravičeni ali zgolj prozoren paravan za njeno dokončno odstranitev z nekim drugim ciljem, ki se ujame z notorično napovedjo Janeza Janše, da bo Andrej Grah Whatmough pohvalno deloval kot »nova metla«, kakopak neizbežno politična?

Večina poznavalcev je prepričanih, da slednje. Merodajno presojo, po kateri bomo dejansko videli, katerim ciljem streže, bodo najbolje razkrila prihodnja uredniška in novinarska imena, če bo zamišljena operacija uspela, tokrat pa tudi direktorica brez dlake na jeziku javno razglaša, da je postala žrtev zaradi neupoštevanja zahtev po kadrovskih in programskih spremembah, s čimer se posega v njeno neodvisnost. Še več, Gorščak ugotavlja, da se je znašla v nemilosti, ker je zavrnila podporo njegovemu predlogu za razrešitev Manice Janežič Ambrožič z mesta odgovorne urednice informativnega programa.

Nepoštena igra

Bojazen, da je edini smisel zamenjave v nastavitvi pokornih in novi oblasti vodljivih direktorjev, urednikov in novinarjev, je več kot realna, če zraven upoštevamo neskrite strasti »vojne z mediji« v odnosu do javnega servisa, pa politično zaslombo generalnega direktorja, ki ima sicer proti sebi vloženo tožbo svojega predhodnika Igorja Kadunca, češ da ne izpolnjuje pogoja iz statuta in razpisa o usposobljenosti za organiziranje in vodenje večjih organizacijskih sistemov, ker nima dokazil o triletnih izkušnjah. Najbolj obremenilen zanj pa je manever predlagane razrešitve sredi dopustov, ob že napovedani novi seji Programskega seja za konec septembra, z močnimi indici, da želi Grah Whatmough nepošteno izigrati možnost, ki mu jo daje Zakon o RTV Slovenija in v nepričakovanih časovnih razmerah, ki jih sam ustvarja, poskrbeti bodisi za podporo ali nesklepčnost programskih svetnikov ob njegovem predlogu.

Kadunc je s sebi lastno vztrajnostjo na svojem blogu sistematično ovrgel in tudi osmešil razloge iz predloga za razrešitev direktorice in spomnil, da je Grah Whatmough pred tem kot predsednik Nadzornega sveta potrjeval poročila o poslovanju, katerih prekoračitve zdaj očita direktorici. Nadzorni svet trenutno vodi njegov namestnik Borut Rončević, pred leti član strokovnega sveta SDS in tudi sicer prepoznaven podpornik Janeza Janše.

Paradoksalno je zato v maksimalnem interesu generalnega direktorja, da seja programskih svetnikov sploh ne bi bila sklepčna, saj bi s tem elegantno zaobšel njihovo voljo – na predlog, da bi bila sklicana konec tega meseca, ni pristal. Po pisanju nekaterih medijev, recimo Mete Roglič na N1, so v teh dnevih stekle obsežne akcije lobiranja, da se svetniki seje ne bi udeležili, kar bi že po sebi veliko in pravzaprav vse povedalo o avtokratskih idejah delovanja naveze Grah Whatmough – Rončević. Predstavljajmo si za trenutek, kako tečejo takšni pogovori prijateljskega prepričevanja, morda nekako takole: »Dragi Francl, ti kar lepo uživaj na dopustu, pa da ne boš slučajno hodil na sejo! Ostalo pa se bomo že zmenili.«

V znamenju števila petnajst

Po besedah predsednika programskega sveta Cirila Baškoviča, ta je po telefonu govoril s 27 od 29 članicami in člani Programskega sveta, jih je svoj prihod napovedalo 16. Kot vemo, je sklepčnost postavljena na 15. Če bi se jih zbralo najmanj toliko, je silno težko verjeti, da bi prav vsi navzoči potrdili predlog razrešitve, zato bo direktorica po današnjem dnevu skoraj zanesljivo ostala na položaju. Poteza generalnega direktorja na začetku avgusta je s tem postala po svoje smiselna, toda še vedno riskantna, saj bo uspešna zgolj v primeru, če bo na sejo prišlo manj kot 15 svetnikov oziroma jih bo manj od tega glasovalo. Ne glede na izid pa bo v primeru, če bo Gorščak razrešena, nad odločitvijo Grah Whatmougha ostal neizbrisljiv madež proceduralne nekorektnosti, s katero se bodo verjetno odprla vrata v neskončno politizacijo javnega zavoda po željah vladajoče SDS in njenih pribočnikov.

V tem oziru ostaja le še ugibanje, kateri uredniki in novinarji so pripravljeni do konca zamazati svoje ime, se izpostaviti kot politični lakaji in javno zavod prepustiti vsemu, česar v profesionalnem novinarstvu ne sme biti: pljuniti čez avtonomijo, neodvisnost in novinarske standarde v trenutku, ko napade na svobodo medijev v Sloveniji zaskrbljeno opazuje celoten svet.

Več:

Generalni direktor RTV Slovenija lahko razrešitev sprejme tudi brez soglasja Programskega sveta