Kamionski populizem in univerze: Počivalšek išče šoferje

Primož Cirman in Vesna Vuković sta danes v dva stavka strnila trenutne najbolj vroče fronte vlade v spopadu z demontažo države in virusom: »Iz sedanjosti, kjer epidemijo vodijo vsi razen epidemiologov, gremo v svetlo prihodnost instant diplom slamnatih fakultet in težkih tovornjakov. Po avtocesti drvimo v vladavino neumnosti – medtem ko v strahu čakamo na hitri test.«

Na kaj se nanaša omemba profila kamionarjev, sicer po sebi častnega poklica, zdaj že kar dobro vemo, v stampedo proti univerzam se je namreč vključil še gospodarski minister Zdravko Počivalšek, tisti prvak tiste stranke, ki vsak dan izkazuje globoko lojalnost šefovi agendi orbanizacije države, najraje kar z nereflektiranimi gostilniškimi primerjavami.

Sprejemnik kamionov

Pri ministru, ki se je proslavil kot odpravnik in sprejemnik kamionov v aferi nabave zaščitne medicinske opreme in se zdaj otepa kazenskih ovadb in očitkov Računskega sodišča, asociacije v slabo skritem načrtu novega boja proti družboslovju in humanistiki verjetno ne vznikajo popolnoma stohastično, saj je takoj postregel z zanj značilnim argumentom trga in trenutnih potreb po zaposlitvah, zato so se vozniki in prodajalci kot protiutež sataniziranim družboslovcem in humanistom hitro znašli na konici njegovega jezika:

Še vedno po Počivalškovih besedah tudi ugotavljajo, da imamo pomanjkanje poklicev, kot so zidarji, vozniki težkih tovornjakov, prodajalci, vojaki ter delavci v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu. “Zato pričakujem, da bodo tej temi več pozornosti namenili tudi predstavniki univerz, skupaj s predstavniki gospodarstva. Temu je namenjen sestanek danes zvečer,” je po poročanju STA dejal Počivalšek.

Toda prav oseba, ki se je pred letom dni dnevno fotografirala ob kamionih in v tej športni panogi tekmovala z Matejem Toninom, si razbijala glavo ob plačanih dobavah in bizarnih zgodbah, ko se izgubljenim šoferjem z naročeno opremo ni uspelo priti do Ljubljane iz carine v Sežani, lahko odpustimo; najbrž je v tistem času minister najprej zaslutil, da opisani poklicni profil v Sloveniji res krvavo potrebujemo. Še več, oba ministra sta takrat tovornjake nadgradila v svojo medijsko prezenco, ki sem jo poimenoval za kamionski populizem.

Šoferske metafore

No, te vrste populizem se zdaj nadaljuje. Gospodarski minister, in tudi o tem sem že podrobno pisal, se je začel serijsko zatekati v šoferske in kamionske asociacije, skoraj ekskluzivni zaščitni znak nove oblasti: Janša je recimo takrat tudi sporočil, da je njegova vlada skočila v prazno kabino in začela upravljati kamion (Šoferske metafore z bojišč proti koronavirusu). Pred tem je Počivalšek tvital, da je Šarčeva vlada pustila državo v leru in da ta potrebuje novega šoferja – očitno njega. Čeprav je biti kamionar lep poklic, pa zdaj še lažje razumemo, zakaj ga toliko omenjajo (Počivalškov konec, ki se bliža: pogovori o šoferju Slovenije mimo javnosti).

Toda če nekateri oblastniki obožujejo šoferske metafore in opozarjajo na manko voznikov težkih kamionov, s katerimi bi nadomestili ekonomiste, pravnike, sociologe, filozofe, kulturologe, politologe, zgodovinarje, obramboslovce in končno tudi teologe, zakaj preprosto ne omenjajo svojih osebnih preferenc? Kajti težava njihovega predloga se namreč razkriva že v njihovih osebnih CV-jih. Kaj pa je študirala ekipa, ki resnično vneto in brez oddiha orbanizira državo?

87 odstotkov vlade je iz vrst družboslovja in humanistike

Podatke poznamo dobro, le omenjamo jih malo. Janez Janša, predsednik vlade, je obramboslovec, Zdravko Počivalšek, podpredsednik vlade in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je agronom, Matej Tonin, podpredsednik vlade in minister za obrambo, je politolog, Anže Logar, minister za zunanje zadeve, je ekonomist, Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, je gradbeni inženir, Andrej Šircelj, minister za finance, je ekonomist, Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje, je pravnica, Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, je pravnik, Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, politolog, Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, tudi politologinja, Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, je teolog, Vasko Simoniti, minister za kulturo, je zgodovinar, Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je agronom, Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, je elektrotehnik, Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, je pravnik in Helena Jaklitsch, ministrica brez resorja, pristojna za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu, je zgodovinarka.

Od šestnajstih ministrov jih je torej kar štirinajst družboslovcev ali humanistov, kar znese 87,5 odstotka vseh. Med njimi očitno prevladujejo trije pravniki in trije politologi, ni pa nobenega zidarja, kamionarja ali prodajalca. Vsaj zase bi našteti morali priznati, da so večinsko prispevali k stanju na trgu dela, ki bi ga zdaj ideološko in pragmatično popravljali po željah svojega šefa. Ali bolj zato, ker želijo obračunati s kritično razmišljajočim delom družbe, ki mu je v napoto, ali zaradi koncesij svojim prijateljem v zasebnem šolstvu, še ne vemo. Če jim bo uspelo, tega ne bodo mogli skriti.

Ne bo jela za kulturnike

Počivalšek sicer kot agronom rad prisega na zdravo kmečko pamet. Še več, je nekdo, ki na Prešernovi proslavi mimogrede diskreditira kulturnike in jim gladko zabrusi: »Kdor ne dela, naj ne jé«. Kar poskuša Janša leta 2021 storiti z družboslovci in humanisti, je on imel v misli vsa leta poprej. S svojo robato govorico, žalitvami in maloumnimi presojami družbenega dogajanja je vedno spadal tja, kjer se je znašel zdaj. Zato moramo vsakič, ko rad spregovori o tem, kako odlično se počuti kot del aktualne ekipe na Gregorčičevi, njegovo presojo razumeti kot zelo iskreno: končno se je znašel doma.

Če so dosedanje ministrove šoferske in kamionske metafore zanimiv retorični zgled, iz katerega lahko razbiramo mentalne strukture oblasti, moramo začetno intuicijo celo popraviti: metafore sploh niso več besedne figure, ki poimenujejo določen pojav, ampak počasi pojavi sledijo besednim figuram.

Več:

Znova o politični stigmatizaciji filozofije

Kamionski populizem

O-ti-lenuh-minister o delu, kulturi in logiki trga

Minister za zdravo kmečko pamet in nenore krave

Počivalšek v dolini šentflorjanski: kultura, po kateri se brez dela ne jé

Neduhoviti minister brez sape

Nabavljati čisto vse za vsako ceno: Počivalškova prostodušnost in vprašanje korupcije

Maske padajo: kateri minister nam laže, Tonin ali Počivalšek?

Ali Tonin govori resnico o neplačanih maskah?