Propaganda deluje tudi, ko se moti

Znana je šala o Radiu Erevan, ki so mu nekoč zastavili naslednje vprašanje: »Ali drži, da je svoboda izražanja v Sovjetski zvezi enako zajamčena kot tista v ZDA?« Odgovor Radia Erevan se je glasil: »Načeloma da. V ZDA lahko stojite pred Belo hišo in vpijete »Dol z Reaganom«, pa ne boste kaznovani. In poglejte, enako lahko stojite na Rdečem Trgu v Moskvi in kričite »Dol z Reaganom«, pa tudi ne boste kaznovani.«

Grdi raček v Evropi

Te dni je dr. Marko Milosavljević javno zanikal zapis, v katerem ga na »strankarskih promocijsko-propagandnih spletnih straneh« v člankih, ki jih širi tudi premier Janez Janša, povezujejo s poročilom Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, kjer sta menda ob njem sodelovala še dr. Brankica Petkovič in dr. Sandra Bašič Hrvatin. Ob svojem komentarju je jasno razmejil delovanje medijev in delovanje propagande v strankah, kar se mi zdi odločilno. Na straneh Nova24TV so med drugim zapisali:

»Zato se ne smete čuditi, da je bila Slovenija predstavljena v delu vsebine o medijih v Sloveniji označena za enega izmed grdih račkov. Vsaj tako so poročilo napihnili in predstavili slovenski mediji. V njem so navedli, da so se v Slovenji povečale grožnje in napadi na novinarje tako fizično kot na spletu. Med drugim so še izpostavili vprašanje medijskega lastništva. Slovenija pa se je na podlagi tega zapisa znašla v družbi Bolgarije, Hrvaške, Madžarske in Španije, kjer podobno ‘trpi’ medijska svoboda.«

Kdo se mora vrniti v svojo domovino

Dejstva okoli sodelovanja omenjene trojice res spominjajo na Radio Erevan po svojih učinkih. Kajti, prvič, načeloma Milosavljević ne da je, ampak ni sodeloval pri pisanju poročila. Drugič, načeloma nista sodelovali niti omenjeni. Tretjič, načeloma se nihče od njih ne piše tako, kot je bilo zapisano v članku, ampak z drugačno črko na koncu priimka. Četrtič, načeloma Brankica Petković ni doktorica znanosti. Petič, načeloma je Milosavljević, kot sam dodaja, edini avtor študije Media Pluralism Monitor, na katero se poročilo zgolj sklicuje. In šestič, poročilo Evropske komisije je namenjeno analizi delovanja medijev in pluralnosti za leto 2019, konča se s februarjem 2020 in se torej načeloma ne ukvarja s stanjem pod aktualno vlado Janeza Janše. Na kratko: načeloma je res le to, da načeloma nič ni res.

Vsi napadi na poročilo in njegove domnevne avtorje, ki to niso in diskreditirajo omenjene, so potemtakem obremenjujoči za predhodno vlado in politiko, česar pa na strankarskih propagandnih straneh tragikomično, in v tem je edini surplus tokratne zgodbe, niso bili sposobni zaznati, kar velja tudi za zvestega podpornika Janše, prvaka SNS, ki je tudi tokrat priskočil na pomoč in v dobro naoljeni propagandni stroj dodal še svoj nestrpni nacionalistični izbruh. Takšne vrste, da bolj od nestrpnosti same preseneča zgolj še odsotnost sleherne obsodbe:

Ali nam res morajo tujci določati vladavino prava v Sloveniji? Milosavljević, Bašić, Petković… Naj se vrnejo v svojo domovino in tam rovarijo.

In vendar je logika Radia Erevan tokrat pomembnejša od zgolj zmrdovanja nad nenatančnostjo in zlaganostjo. Ideja propagande pač ni v tem, da bi zasledovala resnico, ampak je po definiciji utemeljena na lažeh; pričakovati resnico in sledenje profesionalnim standardom bi bila naivnost, zato moramo predvsem analizirati mehanizme laganja, načine delovanja propagandnih sistemov v celotnih političnih procesih, nikakor pa jih ne smemo obravnavati kot izolirana in hipna patogena stanja.

Deluje tudi, če se moti

Če je propaganda usmerjena v zavestno manipuliranje s usmerjanem obnašanja množic v smeri želenega odziva, v zagotavljanje predispozicij za določen način njihovega ravnanja, če torej osnovni kanon politične propagande vzamemo zares, se ji dejansko, kakorkoli že navidezno deluje po principih Radia Erevan, sploh ne smemo smejati – oziroma bo to pač premalo.

Tokrat je naletela na svojo mejo, ko se je zmotila sebi v škodo, saj bi morala s prstom pokazati na grehe političnega sovražnika, a so na koncu tiste množice, ki jim je namenjena, prejkone spregledale pomoto kot nepomembno; učinek je ne glede na vse dosežen. Povedano drugače, propaganda deluje tudi takrat, ko se moti, v tem primeru kot difuzna, odložena propaganda skozi ustvarjanje primernega psihološkega vzdušja, kot predpriprava za prihodnje situacije in utemeljitev cilja, ki je tokrat preprost: pokazati, kakor da so stališča Evrope v odnosu do aktualne oblasti sfabricirana, dejanje »notranjega sovražnika«, ki z manipulacijami preparira uradna mnenja Evropske unije. Da so zarota treh »ljubljencev tranzicijske levice in nekdanjih dolgoletnih oblastnikov v preteklosti«, treh, ki so »v prvih vrstah na RTV Slovenija in na največji komercialni televiziji POP TV«.

Zato je najmanj, kar je potrebno ves čas početi, tole: demantirati, analizirati, opozarjati.