Predsednik vlade Janez Janša bo danes na delovnem obisku v Sloveniji gostil zveznega kanclerja Republike Avstrije. V medije je zaradi objave na uredni vladni strani že včeraj ušla zgodba, da bosta sprva imela delovni zajtrk (!), na njem bosta opravila pogovore o boju proti pandemiji covida-19, bilateralnih odnosih med državama in obdelala aktualne evropske teme, teh pač ni veliko, potem pa, ker sicer ne bo dovolj časa, nemudoma opravila plezalni vzpon po Triglavski severni steni.
Lepo, da gostimo kanclerja sosednje države v kombinaciji z zasebnimi rekreacijskimi aktivnostmi, več kot očitno proizvedenimi na podlagi sproščenih prijateljskih vezi, kdo bi oporekal. Ampak piarovska promocija obiska, kot so si jo na vladi zamislili na socialnih omrežjih, je na ravni grafičnega oblikovanja v tolikšni meri neprofesionalno diletantska, da že pred dogodkom uokvirja ne zgolj amaterskost, temveč tudi servilnost naše politike.
Vladni oblikovalec je v sliko namontiral obrazno fotografijo gosta, vzel jo je kar iz profila njegovega tviter računa, v ozadje dodal romantično, z efekti opremljeno panoramsko fotografijo ljubljanskega gradu, zraven pripisal »Dobrodošel Sebastian Kurz« brez končnega ločila in narisal še krogec, v katerem sta spojena (!) delčka naše in avstrijske zastave.
Ob nespodobno iznakaženih zastavah, katerih stikanje sugerira novo združeno entiteto, kot najmočnejši element oblikovalske montaže najbolj prevladuje besedilni. Ta je v slovenščini in komično predstavlja, da bo neposredni naslovnik, torej kancler, že znal slovensko.
Manjkajoča vejica, nesporno sicer nepogrešljivi zaščitni znak vseh domoljubov in nacionalistov, kot odsotni označevalec ne stoji na mestu, kjer bi pričakovali vljudnostni opis v obliki formalnega naslavljanja (»kancler Sebastijan Kurz«, »gospod Sebastijan Kurz« ipd.), ki bo sledil delu stavka »Dobrodošel v Sloveniji«. Toda vplivanjska vloga dobrodošlice bi se, kakor je idejni vodja grafike ali oblikovalec presodil, s tem izgubila, saj je vendar Sebastian pač »naš« – dovolj nam je blizu, da lahko tovrstno naslavljanje opustimo.
Odsotna cezura, ki bi jo ustvarila vejica, pa priča ravno o nezajezenem navdušenju v sporočanju občinstvu, da »naš« Sebastian prihaja na obisk in želji po čustvenem vplivanju na državljanke in državljane – in zato sta verjetno izpadla tako formalno naslavljanje kot vejica. Tudi če je moja razlaga preoptimistična in je vejica zmanjkala zgolj iz neznanja, ne namerno, je njena odsotnost pripeljala do opisanega učinka.
Če bi že iskali parafrazo vpeljanega gostoljubnega slogana na podlagi današnjih poudarkov v strankarskih glasilih, bi na podlagi predvidevanj o naslovju vesti, in to ni posebej težavno opravilo, stavil na naslednjo možnost: »Dobrodošel Sebastian na Triglavski severni steni«. Počakajmo.