Aleš Hojs kot Luka Dončić

Erika Žnidaršič: »Ampak niste pa odstopili, ne?«

Aleš Hojs: »Jaz sem odstopil.«

Erika Žnidaršič: »Sedaj niste, sedaj ste tukaj minister, ne?«

Aleš Hojs: »Ja.«

Več kot očitno se je nepreklicno odstopljeni Hojs v oddaji Tarča zmedel, ampak takoj nadaljeval, da mora voditeljica Erika Žnidaršič povedati celotno zgodbo. Čeprav pozabil dodati, da zgodba (»kontekst«) ničesar ne spremeni, komika je neizbežno proizvedena: če je mesece nazaj odstopil, in to nepreklicno, potem najbrž ne bi smel nastopati kot minister, ne v oddaji, v kateri se je znašel, kakor tudi ne sicer, saj vendar nepreklicno odstopljeni ministri po definiciji več niso ministri.

Kajpak zaplet v razmerju med »odstopiti in več ne biti minister« ter »odstopiti in še vedno biti minister« postane bolj smiseln, če mu dodamo vse manjkajoče elemente, med drugim predvsem notorično dejstvo, da mu nadrejeni ni dovolil oditi, ker ni odprl kuverte – kajti največ v vladi velja avtoritarna disciplina, o čemer sem pisal spodaj.

Toda humorni učinek besednega dvoboja na gledalca se ohranja vpričo sovpadanja obeh dejstev, da je odstopil in da je hkrati v hipu izrekanja takšne trditev še vedno, hic et nunc, navzoč kot minister. Prav to neskladje, da je v zagati moral pristati na protislovje obojega, nujno pripelje do smeha.

Zato pač ni bilo presenečenje, da so v strankarskem mediju, kjer je še nedavno direktoroval, skopirano pa tudi na straneh Demokracije, pohiteli z razglasitvijo Hojsa za Luko Dončića, da ne bi kdo morda čisto nehote napak pomislil na deplasiranost njegovega nastopa.

Politična propaganda je velikokrat  predvsem bitka za interpretacijo in to, kako gledalca ali volivca prepričati, kdo je pravi poraženec nekega besednega dvoboja. Jasno, v tem primeru je to menda gladko voditeljica. Kajti le kako bi lahko ugnala v rog nepremagljivega Dončića?

Več:

Morda bo odprl kuverto: kdo laže, Hojs ali Janša?