Šoferske metafore z bojišč proti koronavirusu

Predsednik vlade zadnje dneve, v žaru dramatičnega boja proti koronavirusu, sicer javno opozarja, da zdaj ni čas za politična obračunavanja in poziva k umiritvi strasti, vendar ne zamudi prav nobene priložnosti, da ne bi pograjal Šarčeve vlade in njenega menda katastrofalnega ravnanja v začetni fazi boja proti epidemiji.

Vozi, Miško!

Na včerajšnji tiskovni konferenci je situacijo mimogrede primerjal s stanjem, ko je sam skočil v prazno kabino tovornjaka – Šarec je glede epidemije torej upravljal državo po načelu »Vozi, Miško«:

»Res je, da nekaterih stvari ni mogoče predvideti in res je tudi, da se je dobro učiti iz napak drugih, a glede na stanje, kakršno je vlada dobila ob primopredaji v petek in tekom vikenda, pa lahko rečem, da smo reagirali tako, kot se pač lahko reagira, če skočiš v prazno kabino tovornjaka, ki že vozi po cesti in ga skušaš upravljati.«

Šoferska metafora je sicer trenutno izjemno popularna, njen inavgurator je najbrž minister za gospodarstvo s svojim dovtipom, da naj »tisti, ki so državo z odstopom spravili v ler, šofiranje avta zdaj prepustijo drugim«. O tem, sploh pa njegovem dobrikanju novemu gospodarju, pišem v besedilu Počivalškov konec, ki se bliža: pogovori o šoferju Slovenije mimo javnosti.

Bojišča proti virusu

Vendar je premierju v včerajšnjem nastopu ob poniževanju Šarca uspel še en nenavaden dosežek. V opisovanju trenutne situacije se je znašel na bojišču:

»Spremljamo tudi, kaj se dogaja v naši soseščini, v Evropi, v svetu, v stiku smo z voditelji teh držav, kot tudi z domačimi in tujimi strokovnjaki in skušamo poenotiti tudi delovanje stroke, želimo biti seznanjeni s tem, kar se dogaja na bojišču… oziroma terenu in reagirati v skladu s celovito sliko.«

Seveda lahko razumemo, da gre za jezikovni lapsus, kaj pa drugega. Bolj je vprašanje, kako zelo freudovsko obarvano ga bomo interpretirali.

Dobro, predsednik vlade nesporno ni infektolog ali virolog, temveč diplomirani obramboslovec. Da situacijo razume kot bojišče, ni nekaj nepričakovanega, sploh če ob tebi stoji še en obramboslovec, vpoklican za potrebe reminiscence na dneve osamosvajanja, Jelko Kacin.

In ravno takšna reminiscenca je lahko v svoji dimenziji prisvajanja osamosvojitve in propagandni tendenci močno problematična, do nje bi morali biti karseda zadržani. Koronavirus pač ni čas za eksploatacijo, za politično uzurpacijo človeških duš, za igranje s patriotskimi čustvi.

212 bojišč

Takoj po državnozborskih volitvah 2018, ki jih je tudi dobil, je Janša nagovoril svoje članstvo in na njegovih spletnih straneh smo lahko prebrali povzetek, da jih čaka novo bojišče, lokalne volitve:

»Zbranim se je zahvalil, da so naše vrste okrepili v ravno pravem času, saj lokalne volitve ne bodo zgolj eno bojišče, lokalne volitve so množica bojišč za naklonjenost volivcev, saj imamo kar 212 občin.«

No, to so ta morda bojišča novih šoferjev, ki skačejo v prazne kabine tovornjakov, da bi nas rešili. Prosto po Pučniku: »Gre za Slovenijo« moramo prevesti v »Gre za bojišča«.