::: IN MEDIA RES :::

Quis custodiet ipsos custodes?

Športni predsednik: o izgubi vrednot v spregledanih čestitkah

Zelo redko se zgodi, da bi naše športno komentiranje, sicer prepotrebno česa podobnega že zaradi popolne uzurpacije prostora z dončićmanijo in drugimi evforičnimi naracijami, poskušalo misliti športno in še manj družbeno dogajanje. Refleksija in šport? Običajno jih poklicani ne združujejo.

Nekaj malega tovrstne sociološke analize je hvalevredno ponudil Gregor Peternel v včerajšnjem pregledu športnega, predvsem smučarskega dogajanja minulih dni v osrednjem dnevniku TV Slovenija. Brez njegovega uvida bi manj razumeli in morda celo ne izvedeli, da so po Zlati lisici v Mariboru (znova) zaznali sindrom praznih tribun, ki zazevajo, še preden se v ciljni areni opravi uradna podelitev. Ime česa so, kako jih razložiti?

Šport prazne tribune 2.2.19

Peternel v svojem komentarju o praznih tribunah

Ko slabe novice nikomur ne koristijo

Slabe novice okoli športa, ki sicer pleni neverjeten delež v programskih shemah medijev in končno obrača ogromno denarja, ne ustrezajo nikomur: ne športnikom, še manj sponzorjem, niti organizatorjem in končno tudi ne medijem ali športnim komentatorjem, ki so vedno znova v zadregi, kako z distanco komentirati nacionalne junake, s katerimi se največkrat po sili razmer družijo širom sveta. Včasih minevajo leta in leta, preden ob debaklu kakšnega športnega kolektiva ali posameznika v poročilih zaznamo kritično opazko.

Peternel je v svojem kratkem komentarju zmogel nasprotno. Vprašal se je, kaj pomenijo prazne tribune v Mariboru, iz tega sklepal, da »torej ne slavimo več niti zmagovalcev« in zaznal določeno stanje duha ter povezal sfero športa s poljem družbenih vrednot:

»Izguba vrednot, ki jih je nekoč vzgojil prav šport, kaže na stanje naše kulture. Športnikom ne izkažemo več spoštovanja, a vseeno je pomembno biti tukaj.«

Izguba vrednot in pranje avtomobila

Zrcaljenje vrednotnih orientacij, ki se potem preslikavajo iz širšega družbenega polja v ožje športno ali obratno, nam morda pojasni sugerirano načelo: pomembno je biti zraven, narediti sebek ali dva, dejansko počastiti športnika v najbolj emblematičnem trenutku pa nič več. In zato so slovesni del petkove Zlate lisice, še pravi, rešili slovaški navijači Petre Vlhove, ki si je nepričakovano razdelila zmago z Michaelo Shiffrin na veleslalomski tekmi.

Ne vem, če je Peternel to storil povsem premišljeno, toda nadaljevanje zgodbe je bilo postavljeno v funkcijo ilustracije zgornje poante. Kar je sledilo ob podelitvi odlikovanj, morda ni tako naključen škandal. Ko se je predsednik republike Borut Pahor po protokolu sprehodil do zmagovalnega odra, je šopek in stisk roke namenil le eni od obeh zmagovalk z enakim časom: Michaeli Shiffrin. Nič ni pomagalo, da je ves čas tekme zanj standardno energično vihtel slovensko zastavo in igral lik športnega nacionalista, kakršnega poznamo iz številnih epizod njegovega mandata. Tudi ne more biti opravičilo, da se je v areni znova pomudil pri slovenski šampionki in se spet flirtajoče udinjal v svojem populističnem slogu – kot je kasneje tisti dan napisal na instagramu, Ilka Štuhec ni pozabila, da ji dolguje pripravo smuči, a ji je obljubil še pranje avtomobila, če zmaga v Åreju.

Pahor Ilka Štuhec avto

Opral bi Ilkin avto: predsednikov detergentni populizem

Bokal vina in protokolarni šum

Novinar Peternel je njegov kiks v TV komentarju povzel z ugibanjem:

»Predsednik države pa je čestital samo eni od tekmovalk na zmagovalnem odru. Državniški spodrsljaj, šum v protokolarni komunikaciji? Morda je čas za nov razmislek, zakaj smo tukaj in zakaj je bil nekoč tudi zadnji nagrajen z bokalom vina.«

No, morda le obstaja vzročna povezava, ki je ni povsem jasno in nedvoumno izpostavil: kaj pa, če tudi predsednik republike s svojim obnašanjem prispeva k nakazani izgubi vrednot? In zato njegov kiks ni posebej naključna stvar, ampak prepričljiva ilustracija trditve »Športnikom ne izkažemo več spoštovanja, a vseeno je pomembno biti tukaj«?

Pahor šport čestita le eni zmagovalki

Ko Pahor opazi in čestita le eni zmagovalki: utrinek iz oddaje

Kajti kaj točno si je morala misliti Petra Vlhova, sozmagovalka petkovega veleslamoma, ker ji Pahor ni namenil niti pogleda, kaj šele šopka in stiska roke, s tem pa tudi ne spoštovanja kot zmagovalki, če spregleda tretjeuvrščene niti ne omenjam? Se je morda vprašala, v kakšno državo je zašla, kjer ti ne čestitajo niti na praznih tribunah niti predsednik države po uradnem protokolu? Se je za trenutek spomnila, da večina sveta itak zamenjuje njeno državo s Slovenijo, kar bi lahko zadrego predsednika in države le še poglobilo?

Kot rečeno, ni posebej pomagalo, da je Pahor vihtel slovensko zastavo, na koncu so prevladale slovaške. Razen novinarja TV Slovenija nisem zasledil druge objave o predsednikovem zdrsu. Stvar je strogo vzeto smiselna: če so množični mediji ustvarili Pahorja, se spodobi tudi, da skrivajo svojo in njegovo sramoto.

Information

This entry was posted on 03/02/2019 by in mediji and tagged , , , , , , .
%d bloggers like this: