Kako že se sam novinarski ceh odziva na obravnavo sovražnega govora v medijih? Različno. Naj podam enega od primerov, kjer se vprašanja dotakneta dva ceha. Dva, kajti enotnosti pri nas ni. Katera že?
F571 in neuravnoteženo uravnoteženi
Za začetek nekaj uvoda: spodaj citirana novica na straneh Slovenske tiskovne agencije, ki jo jemljem za ilustracijo, nosi datum 16. januar 2018, v njej pa nastopata Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). Pomembno je vedeti naslednje: v novici sta stališči Petre Lesjak Tušek in Matevža Tomšiča objavljeni »uravnoteženo« po obsegu. Takšno stanje beležimo vse od pozne jeseni 2007, ko je ZNP tudi nastalo, takrat neskrito z željo po obrambi Janeza Janše, predsednika vlade, ki je ravno v tistem času doživljal hude očitke v obliki novinarske peticije – skupaj s svojimi političnimi pristaši jo že 12 let demonizirajoče omenja na skoraj tedenski ravni -, ravno novembra tega leta pa je v parlamentu, prav na podlagi peticije, zahteval glasovanje o svoji lastni nezaupnici in v nastopu izpeljal zanj tradicionalno, a še posebej ostro filipiko na račun domačih novinarjev.
Seveda, bil je čas, ko je Janša s pomočjo svojih zvestih uredniških in novinarskih vojščakov neposredno in najbolj doslej obvladoval niz medijev (Delo, Večer, Slovenske novice, Primorske novice, RTV SLO) in tudi Slovensko tiskovno agencijo. Zato je bilo zabavno opazovati, kako se je v prvih zapisih po ustanovitvi ZNP s strani Grimsa in drugih dodatno patentirani »uravnoteževalni princip« prenesel v zapise STA: ob poročanju o odzivih novinarskih cehov so velikokrat na prvem mestu omenili ZNP, ki je takrat štela najbrž zgolj kakih 30 ali manj novinarjev, ter šele nato DNS, ki jih je štela krepko čez 1000.
Krinka boja proti sovražnemu govoru
No, zlata tradicija STA se je ohranila vse do danes, reprezentativno društvo novinarjev in politično združenje sta obravnavana enakopravno in kot edina, le da DNS običajno navedejo na prvem mestu. Tokrat so glede ZNP okoli sprememb zakona o medijih in sovražnega govora objavili tole:
No, da bi bila mera polna, sem vest prebral na strani DNS, vključno z mednaslovom v krepki pisavi, kajti stran ZNP je precej osamljena in z malo objavami. Kaj nam sugerira takšno ali še kakšno stališče o sovražnem govoru? Da si nekateri slovenski novinarji krvavo prizadevajo problema sovražnega govora ne rešiti. Da nekateri med njimi – no, Tomšič je redni profesor, kajti pri ZNP so manko v svojih vrstah elegantno rešili s širitvijo svojega ceha v domeno »publicistov« – obravnavajo sovražni govor kot lažen pojem, ko neobstoječ problem, ki je zgolj »krinka« za preganjanje drugače mislečih.
Posledično, da so takega mnenja, če sledimo presoji STA, celi novinarski cehi v Sloveniji – kajti zanje je ZNP pač nedvomno eden od njih. In da je, končno, tudi razprava o sovražnem govoru podvržena ne nekakšni racionalni in argumentirani razpravi, temveč prej zloglasnemu uravnoteževanju, kjer eni mislijo v eni smeri, drugi pa ravno nasprotno, resnica pa ni ravno pomembna, saj sta uravnoteževanje in pluralizacija medijev zgolj perfidni alibi za širitev politične agende.
S tem je medijska scena ujetnica začaranega kroga, katerega izvorni greh mora ostati neizrečen in takšen ves čas tudi je: ko spolitizirane obravnavaš kot ceh, ne boš rešil nobenega vprašanja na nespolitizirani način.
“Damage control” in borci za svobodo govora
Nekaj podobnega velja že za Iniciativo za svobodo govora, danes malce manj delujočo pobudo, ki se je pojavila leta 2015 in je zadnjo izjavo posredovala oktobra 2016, zadnjo objavo pa priobčila novembra tega leta – kolumno famoznega Šarčevega sekretarja Damirja Črnčeca. Predsednica omenjene iniciative je Lucija Ušaj, v ožjem članstvu pa je seveda tudi Tomšič.
Takrat sem v zapisu z naslovom Kako nahraniti pse čuvaje v času novodobnih inkvizicij opozoril na značilni efekt »damage control«, kajti iniciativa je nastala tik po začetku delovanja Sveta za odziv na sovražni govor. Se pravi, da v tem prepoznamo preprost »reakcijski vzorec« nastanka sorodnih pobud, ki je takšen: (1) Dejanje, pobuda ali institucija A je prepoznana kot nenaklonjena, sovražna, nevarna »našim« dejanjem in prepričanjem. (2) Da bi ustavili to nenaklonjenost, sovražnost in nevarnost, storimo dejanje, sprejmimo pobudo ali ustanovimo institucijo proti-A. Reakcijski vzorec smo doslej zasledili običajno vsakič, ko je nekdo presodil, da je ogrožena politična ali ideološka identiteta desnega političnega pola in še zlasti njegovega osrednjega lika.
Zakaj to omenjam? Ker bi po vseh teh letih lahko komu že postalo jasno, da je »uravnoteževalni princip«, ki mu sledijo na RTV Slovenija in STA, le varianta omenjenega efekta.
Več:
You must be logged in to post a comment.