Kaj bi se zgodilo, če bi nekje v kakšni ljubljanski toaleti nad pisoarjem zagledali plakat z Janezom Janšo, neuničljivim prvakom SDS, zavihanih rokavov, na rokah pa bi imel gospod, ker je tako pripaden svojemu volilnemu sloganu, vgravirani besedi »Sproščena Slovenija«?

In kaj bi se zgodilo, če bi na podobnem plakatu nato zagledali Evo Irgl, le da bi na njenih rokah bila morda kakšna drugačna gravura, recimo »Poskrbim za vse«?

Najbrž bi polovica Slovenije bila na tem, da poči od smeha. Če zgolj neznatno zamenjamo protagoniste, glej ga zlomka, je smeha bistveno manj. Dr. Miha Kovač in tudi Piratska stranka sta objavila svoje empirične vtise iz obiska ljubljanskih prostorov, v katere celo papež zahaja peš. Na njih se, vsaj zaenkrat, smejita prvak Socialnih demokratov in njihova ministrica, Dejan Židan in dr. Anja Kopač Mrak.

Prvi razveseljuje obiskovalce pisoarja s svojimi golimi rokami, na katerih je napisano Samozavestna Slovenija. Druga ima sklenjene roke, na katerih je zapisano Skrb za vse. Svojo kakor-tetovažo je ponosno objavila tudi na FB profilu.

Ukradeni slogan

Primerjava postane še malce bolj mikavna, če pomislimo – in kar sem že dovolj podrobno komentiral – da je slogan Samozavestna Slovenija prvak SD tako rekoč ukradel prvaku SDS – nadvse očitno obe stranki  motivirajo podobe parole. Vendarle me preveva močan občutek, da si takšnih tetovaž Janša pač nikoli ne bi privoščil.

Kovač je na svojem Facebooku profilu svojo »minus dva deci« izkušnjo komentatorsko razvil v dilemo: »Tisto, ko lahko izbiraš, ali boš med lulanjem lahko gledal v oči Anji Kopač Mrak ali pa Dejanu Židanu.«

Tri možnosti, bolj ali manj dobronamerne

V resnici je predvolilni marketing tukaj že skoraj komičen. V igri so, od najbolj sarkastične do najbolj prizanesljive, tri možne reakcije potencialnega volivca.

Prvi volivec bi porekel kaj takega: ne morem verjeti, ampak tole je res samozavest serijsko prve stranke v Sloveniji, ki ti ponuja, da se nanjo poščiješ.

Drugi volivec bi bil malenkostno bolj ironičen: noro, ampak »tile modeli« (če uporabimo javni žargon »njihovega« Boruta Pahorja) želijo postati diuretik za ljudstvo.

Tretji volivec bi morda bil še najbolj prizanesljiv: dobro, pri Židanovih so pač samozavestne volje in stavijo na Marcela Duchampa, ki bi v njihovi pogruntavščini lahko prepoznal učinkovito umetnino.

Reklamni infantilizem

S kakšnim rutinskim pojasnilom je še razložljiv pohod samozavestnih socialnih demokratov v intimitetne prostore posameznika. Recimo, prijazno ugibajmo, da si tega niso želeli, da je bil paket oglaševanja za lokale res neustavljivo poceni in se preprosto niso znali upreti.

»Biopolitika telesa«, kjer svojega po zgledu Pahorjevih delfinčkov na rami zastaviš za praznino svojega strankarskega slogana, pa je res videti deplasirana. Napačno telo, napačen kraj, napačen označevalec.

Več:

Samozavest serijsko: kako Židan kopira Janšo