Kako se politiki božajo in delajo potice iz mivke

Pred tedni sem omenjal čudežno presojo Karla Erjavca, ki je za predsednika vlade Mira Cerarja in njegovo SMC dejal, da sta podobna dveletnemu otroku. Zunanji minister je premierja skratka peljal v vrtec. No, v njem ga je videl.

Da dveletni otrok vodi državo? Čisto možno, če pravi minister. Ja, to so te otroške norčije vodilnih in najbolj odgovornih v državi. Preveč samoumevne. Preveč rezistentne.

In po tistem, ko smo več kot teden dni čakali na odziv medijev, ki so se raje hihitajoče obrnili proč in zamolčali verbalne delirije, smo čakali tudi, kdaj bodo končno izsilili kakšno reakcijo Cerarja. Pa smo jo te dni le, nestrpni kot smo, dočakali. Takole nas je potolažil pred mikrofonom za TV Slovenija, kasneje so posnetek predvajali še v Utripu:

»Slovenske državljanke in državljani poznajo gospoda Erjavca. Včasih govori marsikaj, ampak jaz mislim da ko delamo na koaliciji, je ta trdna. In tako gremo tudi naprej.«

A smo zdaj zadovoljni? No, Cerar se zdi, da je. Zunanji minister ga popljuva, zmerja z dveletnim otrokom, on pa kot odpuščajoč oče zamahne z roko. V smislu: kaj mi mar. Kot bi na ulici, na Prešernovem trgu kakšen starš pojasnjeval mimoidočim, naj se vendar ne jezijo, ker ne bi mogel ukrotiti svojega majhnega otroka.

Videi je, da sta zamenjala vlogi: sprva nas je Erjavec prepričeval, da je Cerar dveletni otrok. In potem nas Cerar prepričuje, da je Erjavec eno takšno nebogljeno bitjece, staro dve leti, ki ga ne smemo jemati resno. Saj ga poznamo. Igrice v peskovniku, kjer so vsi infantilni, vsi nedonošeni. Se bi morali ob tem zabavati? Ne, ta program je predrag.

Ampak poglejmo si predsednikovo pojasnilo z odkritim nasmeškom na obrazu,  ki je tako rekoč državniško, naslavlja nas z državljani: Erjavec da govori marsikaj, saj ga poznamo, je dejal Cerar. In koalicija je trdna, je dostavil, to pač šteje. Tako trdna, da se nekaj dni kasneje ne more zediniti pri interpelaciji ministrice Mrakove.

Se pravi: vladajoča koalicija dveletnih otrok in kameleonov, kot je Erjavec na tistem DeSUSovem dogodku opisal Židana in njegove. Kakor da bi se hvalili, da je trdna ograja, ki smo jo postavili okoli peskovnika. Da bodo naši otroci varni. Da se bosta Miro in Karl lahko varno igrala kot fantiča, ki se dobro poznata in gradila potice iz mivke.

Resnica je seveda nasprotna: ta trdna ograja je postavljena okoli nas. Ne samo na mejah Slovenije, ne samo, da je žičnata in rezilna, postavljena je okoli vsakega med nami, predvsem okoli naših denarnic. Naših služb, naše socialne varnosti, naše prihodnosti. Mediji pri tem očitno ni na ravni svojih dolžnosti in nalog. Ostajajo le statisti in prestrašeni kronisti dogajanja.

TV Sloveniji nasproten proces lahko vidimo na Planet TV. Njen izdajatelj je od 1. februarja 2013 naprej družba Antenna TV SL, d.o.o., ki je v 51-odstotni lasti grške družbe Antenna Group in 49-odstotni lasti družbe TSmedia, hčerinskega podjetja Telekoma Slovenije.

Če je TV Slovenija prejkone statist, se po nekaterih podatkih Planet TV bori z dolgovi in temu ustrezno se tabloidizira tudi njihova novinarska naracija, da ne omenjamo grafike.

Poglejmo si, kako so upodobili ne verbalni, temveč menda že skoraj fizični spopad dveh politikov. Ne Cerarja in Erjavca, temveč predsednika SLS Marka Zidanška in bivšega politika, ki je pripravljen, kot pravi, znova stopiti na parket, Marjana Podobnika.

Planetova porumenela grafika domnevnega fizičnega obračuna med obema je bila takšna, da človek nehote pomisli, da je podatek o dolgovih medija več kot resničen.

Omenjeni fizični obračun je že druga omemba v zadnjem, sploh ne predvolilnem času: na kongresu IDS v Krškem se je veliko govorilo o zapisu Luke Mesca in njegovem ogorčenju, ker da so želeli obračunati z njim. Skratka, ko nismo v peskovniku, pa smo občasno vsaj v ringu.

Podobnik je sicer kasneje fizični zaplet zanikal: Zidanška je menda samo malce pobožal, je pomirjujoče pojasnil. Dobesedno: »Pobožal sem ga in mu dejal: Daj, Marko, daj, Marko, no«.

Škoda, da se njuno božanje ne pozna pri stališčih SLS v podporo zakonodaji o istospolnih zvezah. Če bi gospoda imela za arbitra premierja, bi ta morda zgolj zamahnil roko. Češ: saj jih vsi poznamo. Saj se vsi božamo. Argument iz indiference saj-jih-poznamo oziroma saj-nas-poznate bi znova zmagal. Celo brez dolgega pavjega peresa v rokah novinarjev.

Zapisano je natančno del, morda celo osrčje državljanske težave,  šibke volilne volje množic: ja, poznamo jih, dobro jih poznamo. Kot kompanjone iz peskovnika. Na koncu pa volimo zanje.

Več:

Slovensko državo vodi dveletni otrok. Pravi zunanji minister