V tviteraškem obračunu med Janezom Janšo in Romanom Leljakom so padle hude besede: prvak SDS je svojemu hišnemu publicistu očital, da preveč napada Antona Drobniča kot sodelavca Udbe oziroma SDV, Leljak pa je ves čas vztrajal, da ne bo delal diskriminacije med levimi in desnimi.
V svoji knjigi z naslovom Špiclji Udbe je namreč objavil tudi dokumente, ki bremenijo Drobniča in Justina Stanovnika, zato so številni na desnici Leljaku začeli obračati hrbet, češ da preveč tolče po svojih – kasneje je tega predvsem razjezilo, da je Drobnič javno širil informacijo o njegovem finančnem izsiljevanju v zameno za to, da bi državni tožilec ostal v knjigi neomenjen. Kar Leljak ostro zanika.
Ker ga je Janša brez dlake na jeziku obtožil, da mu je pomagal izdajati knjige, čeprav je vedel, da je bil ta profesionalni agent kontraobveščevalne službe (KOS), ki je v njegovem stanovanju nastavil prisluškovalne naprave, mu je Leljak med drugim odvrnil s stavkom »Jaz nisem prostitut« in s tem ciljal na novo diskreditacijsko terminologijo, ki jo predsednik SDS zadnje čase ne samo uporablja, temveč s svojimi pristaši tudi legitimira kot ustrezen, tako rekoč svetovno uveljavljen žargon.
Janšev portal Nova24TV pa danes presenetljivo prenaša Leljakovo prošnjo, naj njegov zapis o tožbi proti Janši, ki jo je napovedal, umaknejo, nekaj podobnega pa sugerira novinarkama RTV Slovenija:
Se bosta Lejlakovi odločitvi pridružili tudi Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc?
Očitno si je Leljak glede tožbe premislil, od Nove24TV pa očitno pričakuje, da bo spreminjala vsebino člankov glede na njegovo počutje.
Ni pa jasno, ali bosta podobno postopali tudi Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc, ki sta ne le grozili, ampak celo vložili tožbo proti Janezu Janši. Sicer sta novinarki dober primer tega, kako lahko gre etično novinarstvo v Sloveniji preko meja, nato pa padajo tožbe zaradi domnevne razžalitve. Morda pa bosta tudi onidve spoznali svojo zmoto in naglo jezo umirili ter umaknili tožbo.
Glede na to, da je Carlovo in Paškovo predsednik SDS označil za odsluženi prostitutki, je zapis zgleden primerek ekstremnega novinarskega cinizma neke imanentno politično motivirane vrste: strogo vzeto od obeh novinark RTV Slovenija pričakuje nič manj kot pripoznanje, da sta res novinarski prostitutki za 30 in 35 evrov, se pokesata svojih prostitucijskih grehov in odženeta jezo iz svojih glav, posledično pa odrečeta tožbi.
Skorajda emfatičen izraz »zmota«, uporabljen kot opis za njuno očitno neželeno dejanje vložene zasebne tožbe proti Janši, znotraj pričakovanega scenarija deluje že skoraj kot Wunscherfüllung: podpisani novinar si za svojega političnega gospodarja želi razbremenitve. Pravzaprav mora izreči željo, ki je njegova želja. Kar je neznosno, ni pripisana grešnost obeh domnevnih novinarskih prestopnic, temveč gospodarjeva: neznosno je živeti v spoznanju, kako umazan jezik uporablja tisti, v čigar superiornost zvesto verjamete.
Kar ni uspelo novinarski srenji, bo očitno prešlo na pleča sodišča: odločiti bo moralo, kako daleč smejo ali ne smejo politiki v svojih mnogoterih žaljivkah, ne da bi ostali nekaznovani. Žal mediji za kaznovanje ne znajo dovolj učinkovito poskrbeti.
Več:
https://vezjak.com/2016/03/22/novinarske-prostitutke-so-plod-medijske-servilnosti/
https://vezjak.com/2016/03/24/kako-ne-obsoditi-jansev-tvit-od-rtv-prostitutk-k-materinskemu-dnevu/
You must be logged in to post a comment.