Za enega redkih kritičnih pogledov, ki prihajajo od znotraj in merijo na stanje v lastni hiši, je poskrbel novinar Večera, ne prvič.
Dilema je torej: kaj je tisto, kar omogoča mehčanje koncepta medija, njegovega poslanstva, vizije? Je mehčanje tu prešibka oznaka?
V primeru Večera je to evidentno vedno bolj lastnikova agenda, srhljiva po svoji usmeritvi:
Novinar Večera Vasja Jager je izpostavil potrebo po usmerjenem uporu proti sistemu, ki legalizira zlorabo medijev. Kot enega ključnih problemov vidi v tem, da lastniki ne razumejo temeljnega koncepta medijev. Kot primer je navedel Večer, ki po njegovih besedah pod novimi lastniki ni več časopis, ampak poslovna priložnost. “Lastniki so ga spremenili v oglaševalsko platformo za svoje siceršnje dejavnosti,” je dejal.
Se pravi: medij ni več namenjen obveščanju javnosti in razvijanju kritičnega državljanstva, uresničevanje nekega javnega interesa, ni več sredstvo, s katerim bralca seznanjamo z dogodki doma in v svetu, temveč je predvsem en velik oglas za druge storitve, ki jih opravljamo. Ostalo pa mimogrede.
Kako naj bi tekel »upor proti sistemu«, ki legalizira instrumentalno zlorabo Večera in podobnih? Je takšna gesta res samo rezultat neznanja in nerazumevanja, kot je nakazano, ali pa morda lastniki zelo dobro vedo, kaj želijo doseči, a se na poslanstvo pač gladko požvižgajo?
Glas Vasje Jagra se zdi osamljen. Nekateri Večerovi uredniki izrecno pišejo in govorijo nasprotno: kaj pa je narobe, če se pri nas ukvarjamo tudi s kulinariko in turističnimi agencijami? Z dvema razlagama: ker s tem ni nič narobe po sebi. In še: ker pač moramo preživeti.
Ali je teza o oglaševalski platformi točna, imamo priložnost dnevno spremljati.