Ameriški in domači Trump o politični korektnosti

V zadnjih dnevih je svetovne medije pritegnila burna ameriška predsedniška kampanja, v kateri žal močno prednjači Donald Trump s svojimi surovo žaljivimi opazkami. Velik del teh izjav temelji na načrtno intoniranem seksizmu, skupen imenovalec pa je iz njih potegnil sam Trump, ki se očitno zelo dobro zaveda, verjetno ne samo zaradi očitkov nasprotnikov, dejanj in posledic lastne politične nekorektnosti.

Do nje se je opredelil s še bolj ofenzivnimi izmotavanji, kot so »Politična korektnost ubija našo državo« in »ZDA nimajo več časa za politično korektnost«. Ergo: ker nam je v napoto, ji ne bomo in tudi ne smemo slediti. V resnici jo moramo minirati.

Trenutno del njegovih premišljenih nespoštljivih in nekorektnih nastopov zajema predvsem seksizme in šovinizme, med katerimi je uspel nekatere ženske označiti za »debele prašiče, psice, lenobe in ostudne živali«. Številni komentatorji kampanje Trumpove seksizme postavljajo v kontekst ti. »war on women«, političnih vprašanj med republikanci in demokrati, ki zadevajo »ženska« vprašanja.

Povedano drugače, ženska je postala prvovrstna politična tema, žal tudi skozi najbolj umazane žalitve in vulgarnosti na njihov račun, ki gredo vse tja do zaničevanja bioloških okoliščin, kot v primeru negativističnih omemb njihovega »krvavenja«. Seveda je ta vojna, kar zadeva dostojanstvo žensk, na tej ravni nujno že vnaprej izgubljena.

Trumpovo izvijanje in sklicevanje, da Ameriko obvladuje pretirana in škodljiva politična korektnost, me je spomnilo na slovenskega avtorja, ki v svojih knjigah ugotavlja isto: ženske »so zaenkrat samo za zmedo«, ponavlja, takšna ugotovitev pa ni »le retorični understatement, marveč prav profetična ugotovitev iz časa, ko zdrava pamet še ni bila blokirana s tabuji in z ameriško inducirano politično korektnostjo.« Kar je v bistvu Trumpova opazka o tem, kaj nas ubija in kjer bi namesto nje domači favorit raje videl več zdrave pameti.

Njegovega imena izjemoma namenoma ne bom navajal – zato, ker sem ga že nekajkrat v preteklosti na tej strani in ker ga iz tega razloga s pomočjo dveh klikov ni težko razkriti. Moja intenca izhaja iz spoznanja o neznosni indiferenci, ki vedno znova spremlja domači javni diskurz, v katerem izključno po zaslugi medijev, posameznih novinarjev in lažne solidarnosti akademske srenje nikoli ni dopuščena odkrita tematizacija. Tako kot obstaja politična nekorektnost, obstajata tudi novinarska in akademska – to pot v odnosu do prve.

Dasiravno opazimo veliko podobnost v averziji do politične korektnosti med Trumpom in slovenskim novinarskim ali intelektualnim junakom, so tudi razlike. Ki bi morale pokazati, da naša privoščljivost do ZDA ni na mestu, da je zlagana, ker je situacija doma še slabša. Kot rečeno, se seksizme prvega načeloma javno problematiza, drugega pač ne. V bistvu se ga ujčka ali se mu celo asistira. Če prvi zganja svojo nekorektnost za potrebe politične kampanje, jo slovenski zapiše v knjige, ki pretendirajo na čisto družboslovno znanost. Kar se mene tiče, se prvemu, gledano relativno, posledično lažje odpusti ali se ga vsaj lažje razume.

Kako zveni slovenski Donald Trump? Takole:

»Če je prej grobi slovenski pregovor navajal, da ženske mislijo z zadnjico, potem to ni bilo iz trte izvito.«

»Če mene kdo vpraša, ali bi šel k ženski zobozdravnici, potem je moj odgovor, da bi šel, ampak samo za rutinska dela.«

»Bolj ko je moški zares moški, manj razume žensko – vse do točke, kot rečeno, od katere naprej sploh ne ve, da o njej prav ničesar ne razume.«

»Ko je konec leta 1999 v Franciji prišlo do hudega neurja, je glavna meteorologinja javno priznala, da jim je ameriški računalniški program nakazal, da bi do hudih vetrov lahko prišlo. Da pa temu ni verjela. Ker gospa temu ni verjela, je bilo v Franciji skoraj sto mrtvih. O njeni značilni jin napaki pa nihče ni črhnil niti besede. Seveda odkrito trdim, da ta življenja ne bi bila zapravljena, če bi meteorologiji načeloval odgovoren moški.«

»Dejal je: »Meni je osvoboditev žensk čisto pogodu in upam, da bodo nekoč res enakopravne. Toda medtem ko se to dogaja, opažam, da so samo za zmedo.« Ugotovitev Somerseta Maughama, da »so zaenkrat samo za zmedo«, je zdaj ne le retorični understatement, marveč prav profetična ugotovitev iz časa, ko zdrava pamet še ni bila blokirana s tabuji in z ameriško inducirano politično korektnostjo.«

»Ženska nadmoč, katere se moški – ne pa androgini, nad katerimi so zdaj ženske izgubile to premoč! – prepozno zavedo, seveda izhaja iz sposobnosti manipuliranja človeških odnosov.«

»Ker čustvovalna morala, kot poudarja Erich Fromm, niha na osi ljubezen-moč, je tudi očitno, da bo ženska v svojem delovanju toliko bolj destruktivna, kolikor bolj ji je predvsem do moči. To pa s svojo razdrugačeno čustvovalno funkcijo gotovo ima. Slovenski ljudski rek, ki fantu svetuje, naj oženi tisto, ki skrbi za rože na oknu, ima torej svoje zelo racionalno jedro.«

»V vsej zgodovini človeške rase ni bilo ene resnično velike znanstvenice, pisateljice, komponistke, slikarke, kiparke, izumiteljice.«

»Zaradi tega se ženske pogosto oddahnejo, ko moški udari po mizi in tako prioritete ponovno vzpostavi.«

»Pri ženskah sta vse slabši spomin in blaga duševna zmedenost v srednjih letih predvsem posledici upadajoče količine estrogena in progesterona.«

»Fukuyama ne razume, da je današnji socialni prodor žensk na vseh področjih – s tem pa tudi razpad osnovne družine in vse drugo, kar Fukuyama prikazuje kot »disruptivno« – predvsem posledica splošnega apatičnega umika modernega »moškega«. Gre v resnici za to, da ženska emancipacija kompenzira dekompenzirani »moški« socialni angažma.«

»Prislovični »pravi dec« je bil v Sloveniji zvečine velika redkost. Zdaj pa ga praktično ni več.«

»Kadar imam opravka z agresivnimi feministkami starejše – še ne indoktrinirane generacije – jih od te laži seveda ni težko iztrezniti. Navadno pokažem z roko okoli sebe in jim rečem: »No, če je tako, pa mi pokažite eno samo samcato stvar, ki jo je izumila ženska!««

»Freudov genij, na primer, je nesporen in priznan. Freud je izrecno rekel, da ženske nimajo občutka za pravičnost.«

»Moški so tisti, ki imajo pravno domišljijo, pravno razsodnost, ideje, ki v pravni diskurz vnašajo nekaj novega. Prispevek žensk je v tem pogledu ne le minimalen, ampak pogosto, zlasti če imajo ambicijo preseči svoj okvir, izrazito moteč.«

Vidimo, da bi slovenski Trump lahko ponudil kar nekaj dobrih nasvetov svojemu soulmate onstran luže – zdaj, ko je odstopil njegov glavni svetovalec. Nenazadnje je iz Slovenije tudi njegova žena. Za domače potrebe pa bi lahko zaključili, da v aktualnih premislekih in ugibanjih, koga izbrati za morebitnega slovenskega arbitra, vsekakor ne bi smeli storiti usodne napake in na to funkcijo imenovati nekoga, ki nima občutka za pravičnost ali pravne domišljije in še manj razsodnosti. Omenjam zgolj zato, ker slovenskega Trumpa novinarji radi sprašujejo prav o tem.