Trajnostni učinek EPK: vračilo Pandurjevega denarja

Ko se v Večeru poleže evforija nad Tomažem Pandurjem, se prispevki iz kulturnih strani preselijo na strani črne kronike. Delitev dela po večerovsko: seveda se po panegirikih morajo kulturni novinarji na čelu z urednico Petro Vidali pretvarjati, da z drugo platjo, črnokroniško, nič nimajo. Nekaj, s čimer vzdržujejo videz čistih rok, odmika in brezodgovorne indiference do umazanega sveta.

Večer zato danes na prvi strani poroča o poravnavi: namesto 72.000 evrov izplačanih sredstev za Vojno in mir bo Pandurjevemu podjetju treba plačati bistveno manj:

Gledališki režiser Tomaž Pandur bo mariborski občini vrnil 17 tisoč evrov. Zavod Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture in Tomaž Pandur.Theaters sta namreč po več neuspešnih poskusih nedavno vendarle dosegla poravnavo, s katero se je Pandur zavezal k vračilu dela preveč izplačanih sredstev za sodelovanje v projektu EPK 2012 Vojna in mir. Zavod EPK je sicer zoper Pandurja vložil tožbo v višini 72 tisoč evrov. “Za poravnavo smo dobili tako soglasje občine kot ministrstva za kulturo. Pandurjevo podjetje bo dolg odplačalo v več obrokih, do konca februarja 2016,” je pojasnil likvidacijski upravitelj Zavoda EPK Sašo Drobnak. Po septembrski likvidaciji Zavoda EPK pa se znova odpirajo vprašanja o neustrezni rešitvi ravnanja z vsebinsko dediščino Evropske prestolnice kulture. Skrb zanjo je namreč razdeljena kar med tri subjekte, EPK pa je v Mariboru le še bled spomin.

A če smo čisto natančni, se zgornji citat nahaja na prvi strani Večera, podrobnejši pa na regionalni strani, posvečeni Mariboru. Februarja 2012 sem zapisal: Seveda je zdaj vse pozabljeno. Gostovanje »Vojne in miru« v Mariboru je priložnost za pranje možganov. Večerovi kulturni šerifi znajo to najbolje opraviti, danes so se Tomažu Pandurju poklonili s slinastim bobom dneva: »Danes živimo, živite en drug EPK, kot smo ga sanjali, ki je prilagojen možnostim, resničnosti in potrebam mesta in države. Računal sem, da bi se lahko zgodil Bilbao oziroma ‘Maribor efekt’. A očitno se danes v Sloveniji ne da ničesar narediti«. Kot da bi poslušali besede župana Kanglerja po včerajšnji univerzijadni odpovedi! Pa tako se je mož trudil! In tako se je trudil njegov kompanjon Pandur!

Zoprnih vprašanj o financiranju predstave več ni, kot tudi ne nobenih drugih. Vse je pripravljeno za velik uspeh, rdeča preproga razvita, dvom prepovedan, roke v stanju za ploskanje, novinarska voljnost na vrhuncu.

Novinarji bodo spet pozabili na nekaj malenkosti. Ne le na nikoli odgovorjena in celo servirana vprašanja. Recimo tudi o tem, zakaj »Vojna in mir« prihaja v Maribor po Zagrebu, ali kakšni denarji so šli zanjo? (Arhiv vseh težav s Pandurjem na EPK je tule.)

Zakaj mariborska premiera v februarju, če je bila v napovednikih zapisana šele v oktobru 2012, nekoliko pred tem pa napovedana za junij? Ali kot je povedal programski direktor EPK:

“Tukaj je še Vojna in mir, ki jo zelo dobro poznate po raznih škandalih,” se je muzal Čander. Doslej je bilo znano, da bo ta predstava, ki jo Tomaž Pandur Theaters producira skupaj s Hrvaškim narodnim gledališčem, doživela svojo premiero v Zagrebu. Programski vodja EPK pa je včeraj razložil, da bo premiera junija 2012 v Mariboru. Na Dnevnikovo vprašanje, ali se je zgodila sprememba v načrtih, je Čander odvrnil, da bo projekt Vojna in mir imel dve premieri, “ker naj bi bila predstava za Maribor nekoliko predrugačena”.

Več:

Pandur in EPK:

http://vezjak.com/?s=pandur+epk

Vojna in mir:

http://vezjak.com/?s=vojna+in+mir

Spregledana plat EPK:

http://vezjak.com/knjige/resnica-mesta-in-mesto-resnice/