Kongres SMC, teptanje demokracije in zapiranje pred mediji

Je bil sobotni kongres novopreimenovane Stranke modernega centra še ena manifestacija nenavadne politične sterilnosti in obenem nerazumevanja demokratičnih uzanc in odprte družbe? Če bi sodili po nekaterih vzorcih ravnanj, bi lahko pritrdili takšni oceni. Čas za učenje mlade stranke je že davno minil, zato lapsusov, kot je jemanje besede delegatom in izločanje medijev, preprosto več ne smemo poskušati razumeti kot ravnanje iz nedoletnosti ali nevednosti, temveč kot bistvu vladajoče stranke pripadajoče stanje, ki slednjo pač nujno opisuje.

Nenavadno, da se je Miro Cerar na kongresu ves čas skliceval na dialoškost svoje stranke kot posebno vrednoto, da je bojevito nastopil proti (tudi) medijsko začinjenim konstruktom in risal hudobca, ki streže po življenju SMC, ki jo bo on junaško ubranil. Kajti prvega ni nakazal v svojem ravnanju v realnem času, proti drugemu, če bi res obstajalo, pa se je odločil boriti na čisto zgrešen način, če gre verjeti zapisu nekaterih medijev o zapiranju kongresa pred novinarji.

Pri Slovenskih novicah so sprva postregli s takšnole novico:

Zapisali so:

V Sežani so se danes sestali delegati stranke SMC, ki bo danes med drugim dobila tudi novo ime (iz Stranke Mira Cerarja se bodo preimenovali v Stranko modernega centra). Že sam začetek pa je bil nekoliko netradicionalen, saj so se odločili, da bodo novinarjem nekoliko otežili delo in jih ločili od delegatov.

Temu so dodali še fotografijo prostora za novinarje, ki so ga opremili s podpisom pod sliko: »To je prostor za novinarje, ki se z delegati načeloma ne smejo družiti, kar na kongresih slovenskih strank ni v navadi.«

Toda glej ga zlomka, novica je izginila, na isti povezavi se zdaj izpisuje druga. Prvo povezavo je »pohodila« nova, spremenjena je tudi vsebina. Kdor želi primerjati zapisa, bo moral v google cache, in to hitro; na naslovu:

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kongres-smc-zaprli-za-medije

zdaj kraljuje tale zgodba:

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/stranke-mira-cerarja-ni-vec

Podpis pod zgornjo sliko so lapidarno skrajšali, namesto »To je prostor za novinarje, ki se z delegati načeloma ne smejo družiti, kar na kongresih slovenskih strank ni v navadi.« pod njo zdaj piše le »To je prostor za novinarje«.

Seveda ne vemo zelo natančno, ali gre za kakšno posebno dejanje (samo)cenzure, morda je bila teza o izločanju celo prehuda za novinarje same, a menjava novice, naslova in poudarkov kaže v to smer. Iz zgodbe o zapiranju stranke pred mediji so naredili klasično poročilo s kongresa, kjer glede prvega poudarka, omembe novinarjev in medijev, ni ostalo popolnoma nič. Ob tem so celo pozabili zbrisati nadnaslov NENAVADNO, s čimer je mogoče in so očitno tudi želeli opisati prvo novico (o blokadi medijev), medtem ko druga oz. nova novica ne vsebuje nobenih sledi česa nenavadnega.

Sicer pa so se pri Slovenskih novicah odločili, da opozorijo na nekaj ocen, npr. Cerarjevega sekretarja, po novem šefa programske konference, dr. Aleksandra Kešeljevića, češ da ima stranka moder program. Res je, drugačne barve nismo pričakovali. Barve? Česa drugega ne, kajti doslej sem verjel, da je epitet »moder« v smislu sapientia ali prudentia mogoče pripisati osebi (redkeje) ali človekovim dejanjem, ne pa stvarem in izdelkom. Vendar je takšno razumevanje bilo že dolgo nazaj preseženo z motom o modri Sloveniji.

V govoru vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicar so pri Slovenskih novicah zaznali, da je predsednika parlamenta Milana Brgleza označila za »očeta« – žal niso povedali, česa. Očete naroda že imamo, oče stranke pa najbrž ne bi mogel biti. Ni jim ušlo niti, da je minister za javno upravo Boris Koprivnikar samega sebe prepoznal kot državnega hišnika. V igri samooznačb smo torej na kongresu dobili najmanj očeta, hišnika in moder program.

Težko bi dejali, da so preostre formulacije morda vezane le na nek rumeni mediji in torej preveč tabloidno zveneče. Kajti poglejmo ljubljanski Dnevnik, presoje niso nič bolj blage. Novinarka Meta Roglič je celo spregovorila o pohojeni demokraciji na kongresu, kje po pisanju samocenzuriranih Slovenskih novic niso samo izločali medijev, temveč so pohodili lastno politično kulturo in niso dovolili razprave:

Stranka Mira Cerarja je po novem Stranka modernega centra. Z novim imenom naj bi potrdili, da so sodobna in demokratična stranka, ki želi vzpostaviti višjo raven politične kulture. S sobotnim dogajanjem so to utemeljitev pohodili.

Na kongresu so lahko govorili le izbranci, drugi delegati pa so bili zgolj glasovalni stroj. Razprava ni bila mogoča: niti ob predstavitvi dosedanjega dela strankinih organov, ministrov in poslanske skupine, niti ob predlogu novega imena, niti o spremembah statuta… Sobotno kongresno dogajanje je bilo predstava za javnost, na kateri je morala demokratičnost kloniti pod željo vodilnih predstavnikov SMC, da bi se stranka pokazala kot povsem enotna, sami pa kot izjemno uspešni. Celo klavrn rezultat lokalnih volitev so na primer ocenili kot velik dosežek.

V vrhu SMC odsotnost možnosti razprave pojasnjujejo z navedbami, da je bil dogodek namenjen seznanitvi navzočih z dosedanjimi rezultati, pa da so delegati o vseh vprašanjih že lahko govorili na sejah drugih organov stranke… Toda namen kongresa je, da zbrani razčistijo, kaj se je v strankinih vrstah dogajalo, in dorečejo usmeritve za naprej. Celo na kongresih strank, ki so vodene izrazito avtoritarno, kot je na primer SDS, delegati praviloma dobijo besedo. Seveda je vnaprej jasno, da bodo predvsem poveličevali svojega predsednika in kritizirali njegove nasprotnike, a včasih se vendarle pojavi tudi kakšen kritičen Ivo Hvalica…

V nastopih na sobotnem kongresu tudi ni bilo mogoče slišati imena v petek odstopljene ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar. Razlog za njen odhod pa je pomembno zaznamoval obkongresne neformalne pogovore. Še bistveno bolj bi jih, če Setnikar-Cankarjeva ne bi že pospravljala ministrske mize. Zato je njeno hitro odločitev oziroma Cerarjevo takojšnjo pritrditev mogoče pripisati tudi bližini osrednjega strankinega dogodka.