Habemus novega predsednika vlade?

Vrhovno sodišče je odpravilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo.

Kako so se odzvali pri Delu? Svoj tedenski video pogovor z dvema uglednima peresoma, Alijem Žerdinom in Janezom Markešem, so opremili z naslovom

Je Janša spet predsednik vlade?

Zakaj bi dve leti kasneje, pod vladavino Mira Cerarja, zdaj Janša nenadoma bil ali morda lahko postal predsednik vlade? Kot razberemo iz spremnega dopisa k video komentarju, so tuhtali v taki smeri:

Vrhovno sodišče je odpravilo akt Komisije za preprečevanje korupcije, ki je pred dvema letoma ugotavljala, da je v poročilu premoženjskega stanja takratnega predsednika vlade Janeza Janše nekaj premoženjskih nedoslednosti.

Je Janez Janša spet predsednik vlade?

Zaradi poročila KPK mu je razpadla vladajoča koalicija, sam pa se je moral predčasno posloviti z mesta predsednika vlade. Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš menita, da je koalicija sicer razpadla zaradi vsebine poročila in ne zaradi same proceduralne napake, kar je ugotovilo vrhovno sodišče; kršena mu je bila namreč ustavna pravica do pripomb.

A nekaj drži. Janši se je v očeh prava zgodila krivica. Saj je proceduralna pravičnost v pravu enako pomembna kot vsebina.

Medtem ko se je Janša spretno znova zatekel v ultimativno teorijo zarote (Klemenčičev pamflet je bil nič manj kot del državnega udara, je dejal) in so mu mediji znova pridno jedli z rokava, je Delova logika izvenserijska. Očitno so novinarji sklepali takole:

(1) Zaradi poročila KPK je pred dvema letoma razpadla Janševa vladajoča koalicija, saj so ga zapustili partnerji. S tem se je moral Janša predčasno posloviti z mesta predsednika vlade.

(2) Toda zdaj je Vrhovno sodišče pokazalo, da so bile pri poročilu KPK storjene proceduralne napake, o vsebinskih pa sicer ni razpravljalo.

(3) Ker se je razlog v obliki poročila, zaradi katerega je Janša prenehal biti predsednik vlade, izkazal za takšnega, da vsebuje proceduralno napako in je s tem poročilo odpravljeno, je Janša (morda) spet predsednik vlade.

Čeprav je Janša danes na vse pretege vpil, da so posledice poročila KPK nepopravljive in zahteval odstop ministra Gorana Klemenčiča, očitno pri Delu mislijo, da niso. Razen če premislek, da bo Janša morda spet predsednik vlade, absolviramo kot bizaren in neresen dovtip, potem preprosto ni pametnega pojasnila, kako so uspeli iz (1) in (2) izpeljati (3). Kajti vmes so se zgodile volitve, dobili smo novega predsednika vlade, živimo v parlamentarni demokraciji, ne monarhiji, in preprosto je Janša ob izkazani nezaupnici tudi sam odstopil.

Najlažje si takšen novinarski non sequitur razložimo z opažanji, ki jih pripisujemo Davidu Humu, tistemu filozofu, ki je v pogovoru večkrat opažal, kako ljudje iz deskriptivnega modusa preskakujejo v normativni oziroma preskriptivni. Namesto da bi razpravljali o zadevah, kakršne so, si dajejo duška za namigi o tem, kakršne bi morale biti. Pristop je znan kot ti. is-ought problem. Novinarji Dela so skratka na podlagi opisa »Pokazalo se je, da se je Janši zgodila krivica s tem, ko je moral odstopiti kot predsednik vlade zaradi poročila« prebrali in naivno interpretirali kot »Ker se je zgodila krivica in je poročilo odpravljeno, bi moral biti znova predsednik vlade«. Ob tem pa sem, skratka, naslovni »Je Janez Janša spet predsednik vlade?« razumel na preskriptiven način, ki je še najbolj smiseln v vsej siceršnji opisani nesmiselnosti, skratka kot »Bi Janez Janša moral biti spet predsednik vlade?«