Moškocentrični sodni sistem in napačna sodnica

Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Celju je padel v vodo, dr. Anita Dolinšek ni bila potrjena. Vsi poslanci v parlamentu so glasovali proti. Še več, šlo je za točko, ko sta soglašala celo dr. Vinko Gorenak in dr. Franc Trček ter izrecno podprla eden drugega. Uradno so poslanci ugotavljali, da kandidatka nima izkušenj s sojenjem, predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj pa je menil, da gre za drugi primer v samostojni državi, ko je DZ zavrnil kandidata, ki ga je predlagal Sodni svet. Ko se je to v začetku 90. let zgodilo prvič, je odstopil takratni predsednik Sodnega sveta. Kaj točno so povedali v parlamentu? Na četrti seji (30.1.2015) je pogovor tekel tudi takole:

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa o izvolitvi dr. Anite Dolinšek v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na višjem sodišču v Celju. Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru predlaga, da tega predloga sklepa ne sprejme.
Obrazložitev glasu v imenu Združene levice dr. Franc Trček. Ali je kdo želel v imenu poslanske najprej? Ne, samo v lastnem imenu. Potem prosim za prijavo. Obrazložitev glasu dr. Franc Trček.

DR. FRANC TRČEK (PS ZL): Hvala za besedo.
Primer poznam kolikor sem bil seznanjen tu, v parlamentu. Kolega Gorenak ga je dobro opisal. Moram reči, da imam dileme glede tovrstnih glasovanj, ko se pogovarjamo o tretji veji oblasti eni pravijo, da je vse super, SDS ima eno čisto nasprotno mnenje in pogosto imaš občutek, ne vem ali je juha topla ali je mrzla, ali je nekje vmes ampak to so neke zadeve, ki mislim, da bi jih morali malo razrešiti in no, tudi razmisliti kako govorimo o tretji veji oblasti.
Glasoval bom proti, kolikor vem, bo tudi proti glasovala večina mojih tovarišica in moji tovariši. Zakaj? Prvo, ker je sam predlog kot tak nedopusten. Poznam kar nekaj sodnic, kako zelo težko napredujejo čez ta sistem in zdi se mi, da je sodni sistem malo preveč, ne poznam njegove sestave, ampak paternalističen in moškocentričen in meni po navadi običajno rečejo, da sem nespodoben ampak to, kar ste si vi, gospod, privoščili tu, se moram strinjati s kolegom Gorenakom, presegalo vse meje.
Hvala.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: S tem smo končali obrazložitve glasu in lahko glasujemo. Pričenjam z glasovanjem. Navzočih je 82 poslancev. Za ni glasoval nobeden, proti so bili vsi.
(nadaljevanje) (Za ni glasoval nihče.) (Proti vsi).
Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Po soglasni, silno presenetljivi odločitvi prav vseh poslancev, so torej zavrnili izvolitev odvetnice Anite Dolinšek. Na takšno odločitev so se ostro odzvali v Slovenskem sodniškem društvu in na sodnem svetu, ki je odvetnico tudi predlagal za ta položaj. Oboji so v ravnanju poslancev videli nedopustno politizacijo postopkov izbire sodnikov in resno grožnjo neodvisnosti sodstva ter s tem pravni državi. Mediji se, namesto osnovnega informiranja, prav tako niso zganili.

Kako je torej možno, da sta celo SDS in ZL tu poenotili stališči? Kaj je bil sploh argument proti izvolitvi Dolinškove, argument, ki je dopustil povoziti mnenje sodnega sveta in res odpreti možnost političnemu vmešavanju v sodstvo, že tako navzočem na ulicah?

Evidentno je, da moramo tu uporabiti različne vatle: politična intervencija v sodstvo je v Sloveniji vsakodnevna foklora, ko gre za Janševo stranko, dnevne aktivnosti Odbora 2014. Nihil novi sub sole. Toda kaj ima s tem Združena levica? Na ravni povedanega tega preprosto ne vemo. Na mandatno-volilni komisiji so njeni predstavniki molčali. Na seji parlamenta pa so bile edine besede, ki so jih skupaj zmogli socialisti, zgoraj navedene, Trčkove. Res edine.

Kakšen argument je bil uporabljen? Težko ga najdemo, celo z mikroskopom. Tudi če bi že lahko sicer domnevali, da je ZL zmotilo dejstvo, da je bila Dolinškova pravnica v postopkih TEŠ6, tega niso izrekli na glas. Preostane nam, da znova preberemo Trčkove besede:

Glasoval bom proti, kolikor vem, bo tudi proti glasovala večina mojih tovarišica in moji tovariši. Zakaj? Prvo, ker je sam predlog kot tak nedopusten. Poznam kar nekaj sodnic, kako zelo težko napredujejo čez ta sistem in zdi se mi, da je sodni sistem malo preveč, ne poznam njegove sestave, ampak paternalističen in moškocentričen in meni po navadi običajno rečejo, da sem nespodoben ampak to, kar ste si vi, gospod, privoščili tu, se moram strinjati s kolegom Gorenakom, presegalo vse meje.

Trček po vsem sodeč nasprotuje predlogu, ker je sodni sistem malo preveč moškocentričen. Toda težava je v tem, da dr. Anita Dolinšek nesporno ni moškega spola in tudi nobene pametne logične povezave ni med tem, da bi morda sodni sistem bil moškocentričen, predlagana sodnica pa je ženskega spola. Razen če bi kdo želel razložiti, da se moškocentričnost sodnega sistema kaže v tem, da se navdušuje na sodnicami, ne sodniki – kar bi bilo spet čudaško.

Trček se nadalje strinja z Gorenakom, ko govori o neki nezaslišanosti. Na kaj se nanaša njegovega etiketa »preseganje vseh mej«? Na nič drugega kot na Gorenakov očitek Vlaju, češ parlament ne bo kar tako potrjeval vaših predlogov brez ugovora:

VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa, predsednik. Dvakrat opravičilo, ker bi malo prekoračil čas petih minut.

Poglejte, situacija je absurdna, to, kar smo zdajle poslušali. Predsednik Sodnega sveta pride sem in pove, da je nekaj groznega in da bo sodstvo “skup padlo” in da je to nekaj nezaslišanega, če bi Državni zbor slučajno si drznil glasovati proti. Oprostite, kaj je potem Državni zbor? Samopostrežna trgovina, v katero pride Sodni svet in si vzame to, kar on želi, zastonj! Vi ste nas postavili pred dejstvo, da moramo glasovati za. Ja, kako? Zakaj pa smo potem mi, poslanci?
Naj preidem k bistvu. Na Mandatno-volilni komisiji je bil rezultat glasovanja 15 proti 0, kar pomeni, da se je Državni zbor v celoti poenotil, da te kandidatke ne imenuje za višjo sodnico.

Gorenak in Trček sta se potemtakem strinjala, da predlog Sodnega sveta sme doživeti veto v parlamentu in da je dvomiti v kaj takšnega nezaslišano. In z 82 glasovi proti in nobenim za ga je res na maksimalen način. Kako so se odzvali mediji? Nobenega ločenega komentarja na to temo. Nič.

P.S.

Pa še jagodni izbor nekaterih poudarkov iz nastopov Franca Trčka na isti seji parlamenta (ker sem pač iskal kakšen argument za odločitev ZL, a ga našel nisem). Krepka pisava je moja:

Jaz tudi vidim, da furnir tu odstopa po 15 letih in gospod Tanko vem, da ima neko to ozadje v izobrazbi, pa ga ne sprašujem zakaj furnir tukaj odstopa.  (…)

Najprej, bom kot v vsaki dobri operi naredil uverturo; seveda, kot je rekel kolega Mahnič bi lahko gospodu Tanku podelili zdaj že častni doktorat za procesualnost, s tem se v veliki meri strinjam ampak namesto teh medsebojnih žalitev, ki so lahko bolj ali manj intelektualne bi bil zelo vesel, če bi izhajali iz tega furnirja pa bi kolega Tanko potegnil neka svoja stara strokovna znanja pa bi se recimo pogovarjali o lesno-pridelovalni energiji kot delu pametne specializacije v Sloveniji. (…) Dobro, gremo proti TEŠ-u… Konec uverture, kratka je bila, v operi so po navadi daljše. Gremo proti TEŠ-u bom govoril samo približno to o čem sem informiran in kar vem, razen kuhanja čaja nisem velik strokovnjak za uparjalnike, priznam, vem pa, da se dostikrat zaštopajo v nuklearnih elektrarnah. Ali da kdo iz Westinghouse, ki je zdaj japonski pride, pa malo kaj popravlja pa pobere peneze ali ne, bi pa moral povprašati strokovnjake, ki nekako to obvladajo. (…)

Počnemo tudi kar marsikaj drugega ampak glede na to, da ste stranka, ki v tem Državnem zboru najbolj izrazito, dajmo reči, zastopa kapital ali pa kolegica Novakova me je zelo zdaj grdo pogledala. Zelo mi je všeč vaš suknjič današnji, moram priznati. (…)

Glasoval bom tudi proti, pa bom navedel vsaj knjige, ki so prevedene v slovenščino, Dolg, Ustvarjanje zadolženega človeka, Dolgo 20. stoletje. Dve od njih sta res debeli, dajte si jih prosim prebrati. Iz vse te debate nekako izpada seveda, da smo Združena levica neki grdi raček in tako naprej. Združena levica misli, upam, da tudi drugi mislite. (…)

Vi zagovarjate kapitalizem, pogovarjate se o denarju, Državni zbor ima moč, vsak moj študent jo mora prebrati, iz nje se boste tudi naučili kako se v globalni ekonomiji eksternalizirajo stroški, kolega bi verjetno edini vedel tukaj odgovoriti na to poslansko vprašanje od vseh vas prisotnih, gre za osnove kapitalizma in potem bi tudi mogoče nekoliko bolje razumeli dolg, mogoče pa mene in kolega Franca, ki sta oba taka fina šarmerja, isti poštar naredil. Hvala. Zlorabil sem, vem. (…)

Kolegi so danes šaljivi, navsezadnje moramo pokazati tudi v parlamentu, da smo ljudje ne ene “beštije”.