Levodesne zadrege s političnimi komentatorji

Slovenska desnica je na prelomni točki. Najslabši volilni rezultat za SDS v zadnjem desetletju, izpad SLS-a iz parlamenta kažeta, da je morda čas za novo stranko na desnici. A tudi tradicionalno leve stranke se ne morejo pohvaliti z uspehom. Kakšna je prihodnost slovenske desnice in levice v oddaji Odkrito s poznavalci razmer. Oddajo bo vodila Petra Bezjak

Kakšni kriteriji vodijo urednike in novinarje javne radiotelevizije pri izbiri političnih komentatorjev, ko jih vabijo v svoj studio?

Že nekajkrat sem nakazal popolno odsotnost slehernih meril pri tem, na njihovo arbitrarnost, celo protislovnost in nepojmljivost. Tako se v slovenskih medijih že skoraj uniformno dogaja, da so politični komentarji postali lobisti, strokovnjaki s področja marketinga, bivši politiki ali celo aktualni podpredsedniki vlade in ministri – slednje se je zgodilo ob zadnjih julijskih državnozborskih volitvah, ko je volitve v nedeljo cel večer v studiu komentiral aktualni minister in podpredsednik vlade dr. Gregor Virant.

Mediji silno radi posegajo po lobistih in piar svetovalcih: Božidar Novak alias Milojka Balevski, Bogdan Biščak, Miloš Čirič, Sebastjan Jeretič so nekateri primeri – slednji je komajda izstopil iz stranke SD, izgubil v bitki za župana Pirana in je verjetno le vprašanje dni, kdaj bo spet nastopil kot komentator. Prepoznamo lahko večjo zadrego pri »uravnoteževalnem« iskanju komentatorjev z levega političnega pola, ker jih preprosto ni, novinarji na TV Slovenija največkrat povabijo npr. dr. Igorja Pribca in dr. Miho Kovača.

Kdo je levi, kdo desni

V zadnji oddaji Odkrito je Petra Bezjak gostila štiri komentatorje, četrtega (dr. Dimitrija Rupla) so opravičili: nastopili so dr. Matevž Tomšič, mag. Bernard Brščič, Gregor Golobič in dr. Igor Lukšič. Tema: stanje na slovenski levici in desnici na prelomni točki.

Sama izbira teme je najbrž dodatno podvojila začetno dilemo, koga v studio sploh povabiti, še zlasti ločnico v odnosu »levih« proti »desnim«. Vendar tokrat težave s profili nastopajočih ni bilo – a prav to, da ni bilo težave, se vzpostavlja kot največja težava.

Novinarka se je odločila, da prav nikogar ne bo predstavila ali uvedla niti z besedico, zanemarila je celo akademske naslove. Ker niso bili predstavljeni na noben način, je izpustila vse možne kvalifikacije (njihov status, bivše funkcije in podobno), niti ni na njihove statuse kasneje referirala – z eno mimobežno omembo Lukšičevega predsednikovanja stranki. Nepredstavitev nam hkrati omogoča, da smemo še bolj verjeti interpelaciji povabljencev v polnokrvne politične komentatorje, saj bi jih sicer v oddajo uvedla v nekem drugem svojstvu, ki ga pa ni pripisala. Obenem ravno nepredstavitev že nakazuje zagato, o kateri bom govoril, namreč prazno vrzel in nedoločenost tega, koga sploh obravnavati v/na funkciji komentatorja in posledično povabiti za gosta.

Ob novinarki sta se znašla dva bivša predsednika (levih) strank, od katerih je ena del vladajoče koalicije, ter dva zelo trdna pristaša Janeza Janše in njegove stranke. Ključu delitve levo vs. desno je torej bilo zadoščeno, a vendarle z bistveno asimetrično potezo: če je dejstvo, da sta Golobič in Lukšič bivša predsednika strank in ministra, prejkone javnosti širše znano in torej nepotrebno dodatnih pojasnil (dodatnega pojasnila bi se želeli le, kdaj politik postane komentator), je status Tomšiča in Brščiča za slovenske medije tako tipično izmuzljiv. Kot sem že neštetokrat pojasnil, ne zgolj desnici naklonjeni, temveč tudi vsi preostali mediji tako zelo radi slehernega komentatorja z levice (preventivno) neposredno etiketirajo z njegovimi »povezavami« z levico,  medtem ko pri desnih vedno znova molčijo, se sprenevedajo in postopajo mimikretično. Za nameček težav z iskanjem desnih nikoli ni, vedno jih je dovolj. Obraten postopek steče v Janševih medijih – levi komentatorji so vselej diskreditirani, mediji hitro obtoženi pristranosti, desni pa so »naši« in neproblematični.

Nastop dveh bivših predsednikov strank (in ministrov) zato moramo razumeti kot izraz še ene zadrege pri iskanju »levih kvot«, ki je zaradi razmerja dveh proti dvem še bolj stopila v ospredje.