Šrot in posmeh

Seveda drži, da je vodenje medijskega podjetja NT&RC s strani Boška Šrota v posmeh medijskemu prostoru. Prav je, da se na to opozori.

Pa vendar je tu nekaj pomislekov. Gospod je sicer pred kratkim prevzel to funkcijo in pred dobrim tednom je bil pravnomočno obsojen. To lahko pomeni le, da bo v kratkem prejel poziv na prestajanje kazni in njegove kariere v medijski branži bo za kar nekaj časa konec.

Naslednja zadrega: gre za podjetje, ki je pretežno družinsko. In takšno je že lep čas. V družinskih podjetjih pa pač lahko nastavljajo svoje (familiarne) ljudi, hoteli ali ne. Če dajo kaj na svojo čast in ime, tega ne bodo počeli – nastavili bodo strokovnjaka in nastavili bodo nekoga, ki ravno ne odhaja v zapor, saj jim bo vse ostalo prej škodovalo kot koristilo. In za prav takšno rešitev so se odločili.

Moralna obsodba DNS, ki je samo to – in tudi to je že veliko – nas zato povsem zaslepi za realno razsežnost pro-blema. Nehote, upam. Ki je v tem, da lokalni Radio Celje in časnik Novi tednik pač že dobro desetletje obvladujejo bratje Šrot, ki tvorijo močno politično in gospodarsko mrežo v celjski regiji.

No, to je spregledan problem – kar poskusimo najti kritiko tega -, kjer na spregledanost nakazuje že omemba »osebnih okoliščin, do katerih ima društvo razumevanje«. Ja, gospod je bolan in želimo mu okrevanje. Vendar razumevanja za omenjene širše osebne okoliščine pač biti ne more. Pro-blematizacija Šrotovega vodenja podjetja te dni ni navrgla niti najmanjše kritike v tej smeri. Kar skrbi.

Še majhen memento. Neka zgodba, neka plat. Šrot kot predsednik uprave Pivovarna Laško v intervjuju za Delo pod naslovom »Delo je bilo vseskozi Janšev cilj, Mercator pa je bil le sredstvo za izsiljevanje«. Zelo naravnost je spraševal novinar Vili Einspieler, prav takšni so tudi odgovori. Spodaj je odlomek, komentar ni potreben.

Se vam ne zdi, da je že čas, da končno razkrijete pred javnostjo, kaj se je v resnici dogajalo?

Celotna zgodba se je pričela zaradi ambicij predsednika vlade po obvladovanju časopisa Delo. Zanimivo je, kdo vse je pomagal premieru pri uresničitvi njegovega cilja in kako. Najprej moram povedati, da je Pivovarna Laško v tistem času zaključila prevzem Pivovarne Union in finančno nismo bili pripravljeni na nakup Mercatorja, zato o tem nismo razmišljali. Prav tako pa nismo bili pripravljeni prodati delnic Dela. Zaradi tega nas je bilo treba stisniti v kot. Prvi je kooperativnost Janši ponudil Zoran Janković. Janši je zagotovil, da nas lahko prisili v prodajo Dela, tako da vrže naše proizvode z Mercatorjevih polic. Glede tega smo dobili jasne namige. Takšno izsiljevanje je bilo za Pivovarno Laško resnično neprijetno, zaradi tega smo bili prisiljeni v pogajanja. Matjaž Gantar je bil določen za kupca Dela, o čemer je javnost že seznanjena.

Kakšno vlogo je pri tem poslu imela Andrijana Starina Kosem?

Zelo boste presenečeni. Andrijana Starina Kosem je nasprotovala takšnemu načinu sklepanja posla. Upirala se je temu, da bi se v posel vključevalo Delo. Bila je pod hudimi pritiski predsednika vlade. Nekega dne je prišla k meni v Laško in mi povedala, naj ne privolim v izsiljevanje z Delom, da Janša želi obvladati vse medije, tudi Večer in Dnevnik, in da ona ne želi, da bi njeni otroci živeli v takšnem »Berlusconijevem raju«. Njeno stališče me je začudilo, vendar pa sem v kasnejših pogovorih spoznal, da je bila v teh izjavah poštena in da je v hudi stiski. Najhuje je bilo, ko je ugotovila, da namerava Janša uporabljati medije tudi za diskreditacijo svojih dolgoletnih strankarskih kolegov, ki se jim je po njegovem mnenju iztekel rok trajanja. Ker smo se obotavljali, smo bili deležni grožnje, da bo vojna, v kateri bo najprej padalo po generalih.

O čem ste se v vladni palači pogovarjali 12. avgusta 2005?

Na tem sestanku sem se z Janezom Janšo dogovoril za nakup delnic Mercatorja. Povedano drugače, Janez Janša je Pivovarni Laško in Istrabenzu takrat dejansko prodal delnice Mercatorja. V skladu z dogovorom ste Delo prodali Gantarju, ki pa ga ni dolgo obdržal v svojih rokah. Čeprav je bil posel z Delom izsiljen, smo se ga v celoti držali. Ko pa so stvari na Delu šle tako daleč, da niti Janševi izbranci niso mogli več funkcionirati, smo se odločili in Delo prevzeli nazaj v svoje roke.